V pričujočem sestavku na kratko povzemam nekatere odlomke iz knjige prof. Dr. Ivana Krefta iz Biotehniške fakultete z istoimenskim naslovom Ajda, ki jo je leta 1995 izdalo ČZD Kmečki glas Ljubljana in je na voljo v naših knjigarnah. V prehrani bolnikov s celiakijo zavzema ajda bržkone vidno mesto, zato bo verjetno marsikoga zanimala celotna vsebina knjige, ki zajema vse od opisa rastline, možnosti pridelovanja te poljščine, sorte ajde, načine predelave ajde in priprava ajdovih krušnimi žiti vsebuje ajda več balastnih snovi (vlaknin), ki lahko varujejo prebavila pred rakom in drugimi boleznimi. Za bolnike s sladkorno boleznijo je ajda primernejša , saj vsebuje več počasi prebavljive oblike škroba amilaze, zaradi česa je prehod sladkorjev škroba iz prebavil v kri upočasnjen. Ajdova moka je v primerjavi z drugimi živili rastlinskega izvora bogatejša s cinkom, ki ga v manjših količinah naš organizem nujno potrebuje za normalno delovanje nekaterih encimov. Od drugih nujno potrebnih mikroelementov vsebuje ajda tudi nekaj bakra, magnezija in selena.V ajdi je malo olja, kolikor pa ga že sploh vsebuje, je bogato z nenasičenimi maščobnimi kislinami in zato zelo kakovostno.V ajdi je tudi nekaj zdravilne snovi rutina, ki je eden od rastlinskih antioksidantov in poleg tega, da varuje naše telo pred škodljivimi vplivi nekaterih snovi in sevanj, pospešuje tudi prepustnost kapilar in pomaga pri uravnavanju krvnega tlaka. In navsezadnje, ajda ima vsaj za zdaj le malo rastlinskih škodljivcev in bolezni, zato jo lažje kot nekatere druge bolj “razvajene” gojene rastline pridelujemo brez uporabe sredstev za varstvo posevkov. Zato ni čudno, da je ajda čedalje bolj cenjena kot t. i. bioživilo, torej kot zdrava oziroma varna hrana sodobnega človeka.

Za bolnike s celiakijo bo morda pomemben podatek, da lahko primesi pšenične moke v ajdovi moki odkrijemo že z nekoliko boljšim šolskim mikroskopom. Med tem ko so za pšenico značilna majhna in velika škrobna zrna, ima ajda ta samo majhna. Če v ajdovi moki opazimo poleg značilnih majhnih ajdovih škrobnih zrn tudi velika, je to znamenje, da je bila primešana pšenična moka ali pa kaj drugega, kar ne spada v čisto ajdovo moko (npr. zmleta rž ali ječmen).

Ajdova torta:

V 300g surovega masla umešamo 6 rumenjakov in 250g sladkorja. Tej mešanici dodamo 40g naribane čokolade, 120g ajdove moke, zavitek pecilnega praška in trd sneg 6 beljakov, premešamo in spečemo v dobro namazanem tortnem modelu. Ohlajeno torto prerežemo in namažemo z brusnično, ribezovo ali drugo marmelado.