Nove smernice Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano za diagnostiko celiakije

Povzetek

Diagnostika majhnaDiagnostična merila za celiakijo Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) so bila nazadnje revidirana leta 1990. Od takrat je prišlo do številnih novosti v razumevanju bolezni in razvoja novih, bolj zanesljivih diagnostičnih metod.

Nova diagnostična merila ločijo glede na način diagnostičnega postopka dve skupini otrok in mladostnikov: otrok in mladostnike s simptomi, ki kažejo na celiakijo in asimptomatske otroke in mladostnike, ki so izpostavljeni večjemu tveganju za razvoj celiakije.

V skupini, kjer posumimo na celiakijo zaradi značilnih simptomov (prva skupina) diagnoza temelji na dokazu prisotnosti za celiakijo značilnih protiteles proti tkivni transglutaminazi. V večini primerov je še vedno potrebno opraviti biopsijo sluznice tankega črevesa in dokazati za celiakijo značilne spremembe. Pri preiskovancih, pri katerih odkrijemo zelo visoko zvišan titre protiteles proti tkivni transglutaminazi (več kot 10-kratnik zgornje meje normalnih vrednosti), lahko razmišljamo o postavitvi diagnoze brez biopsije sluznice tankega črevesa. V tem primeru moramo uporabiti natančen protokol z dodatnimi laboratorijskimi testi.

V drugi skupini preiskovancev, kjer na celiakijo posumimo zaradi večjega tveganja in ne zaradi težav, diagnoza temelji na pozitivnih seroloških testih in značilnih histoloških spremembah sluznice tankega črevesa. Pri teh skupini je zelo pomembno tudi genetsko testiranje oz. dokaz prisotnosti za celiakijo značilnega zapisa HLA-DQ2 in HLA-DQ8, saj je celiakija malo verjetna, kadar pri preiskovancu ne odkrijemo takšnega zapisa.

Uvod

Revidirane smernice Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) za diagnostiko in zdravljenje celiakije so bile objavljene pred več kot 20 leti. V tem času se je poznavanje in razumevanje celiakije zelo spremenilo. Sedaj vemo, da celiakija ni samo enteropatija (bolezen črevesja), ampak gre za sistemsko bolezen, ki lahko prizadene več organov. Vemo, da je za celiakijo značilna močna genetska nagnjenost, ki je povezana predvsem s človeškimi HLA geni DQ2 in DQ8. Hkrati pa imamo na voljo zelo specifične teste za dokazovanje prisotnosti za celiakijo značilnih protiteles proti tkivni transglutaminazi tipa 2 (TG-2).

Zaradi vsega navedenega je prišlo do redifinicije celiakije in tako danes smatramo, da je celiakija imunsko posredovana sistemska bolezen, ki jo izzovejo gluten in sorodni prolamini v žitih pri genetsko občutljivih posameznikih in za katero je značilna variabilna kombinacija od glutena odvisnih kliničnih znakov, prisotnosti za celiakijo značilnih protiteles, zapisa za HLA-DQ2 ali HLA-DQ8 in enteropatije.

Med protiteles,a ki so značilna za celiakijo, uvrščamo protitelesa proti tkivni transglutaminazi (t-TG), antiendomizijska protitelesa (EMA) in protitelesa proti deamidiranemu preptidu gliadina (DGP).

Pri katerih otrocih in mladostnikih moramo opraviti teste za celiakijo?

Celiakija se lahko kaže z veliko različnimi nespecifičnimi zanki in simptomi. Pomembno je, da na celiakijo ne posumimo le pri otrocih z značilnimi znaki s strani prebavil, temveč tudi pri otrocih, ki imajo manj jasno klinično sliko, saj ima lahko neprepoznana bolezen resen posledice. Dostopnost visoko zanesljivih seroloških preiskav in drugih diagnostičnih metod omogoča zanesljivo diagnozo. Pri tem se diagnostični postopek razlikuje med simptomatskimi in asimptomatskimi otroci in mladostniki.

Skupina 1: Otroci in mladostniki s simptomi in znaki kronične ali ponavljajoče driske, z zaostankom v razvoju, izgubo telesne teže, nizko rastjo, zapoznelo puberteto, amenorejo, slabokrvnostjo zaradi pomanjkanja železa, slabostmi in bruhanjem, kroničnim bolečinami v trebuhu, trebušnimi krči ali napihnjenostjo, kroničnim zaprtjem, kronično utrujenostjo, ponavljajočimi aftami v ustih, herpetiformnim dermatitisom oz. podobnimi kožnimi spremembami, patološki zlomi kosti, osteopenijo ali osteoporozo in patološkimi testi jetrnih encimov.

Skupina2: Asimptomatski otroci in mladostnik s povečanim tveganjem za razvoj celiakije, kot so otroci s sladkorno boleznijo tipa 1, avtoimunimi boleznim ščitnice, Downovim sindromom, Turnerjevim sindrom, Williamsovim sindromom, selektivnim pomanjkanjem imunoglobulinov A (IgA), avtoimunskimi boleznimi jeter, in predvsem bližnji sorodniki znanih bolnikov s celiakijo.

Diagnostične metode

Testi za odkrivanje za celiakijo značilnih protiteles

Za celiakijo so najbolj značilna protitelesa proti tikvni transglutaminazi (t-TG) in antiendomizijska protitelesa (EMA). Tudi določanje protiteles proti deamidiranemu peptidu gliadina (DGP) je zelo zanesljiv test. Za zlati serološki standard smatramo protitelesa Ema, ki so se v dosedanji praksi izkazala za najzanesljivejša. Ta test daje le kvalitativne podatke o prisotnosti ali odsotnosti protiteles, medtem ko nam testi za določanje protiteles t-TG ali DGP dajejo kvantitativne rezultate, prav tako pa so opredeljene tudi mejne normalne vrednosti s pomočjo katerih lahko opredelimo relativno koncentracijo teh protiteles. Pri serološkem testiranju je vedno potrebno opredeliti kateri razred protiteles smo določali (IgG ali IgA).

Za ustrezno razlago rezultatov seroloških testov je potrebno opredeliti koncentracijo serumskih imunoglobulinov A (IgA), starost bolnika in količino zaužitega glutena ter morebitne podatke o uporabi imunosupresivnih zdravil. Pri preiskovancih, ki imajo normalne vrednosti serumskih IgA je dovolj določanje za celiakijo značilnih protiteles razreda IgA. Zelo pozorni moramo biti tudi pri morebitnih predhodnih dietnih ukrepih. Če je preiskovanec zaradi kakršnegakoli razloga omejil vnos glutena ali je bil celo na strogi brezglutenski dieti, negativnega rezultata serološkega testiranja ne moremo šteti za zanesljivega in na podlagi tega ne moremo sklepati o prisotnosti ali odsotnosti bolezni. Zato moramo vsakršno obliko brezglutenske diete pred postavitvijo zanesljive diagnoze strogo odsvetovati.

Testov za določanje protiteles proti gliadinu (AGA), ki so bili prvi serološki testi v diagnostiki celiakije, ne smemo več priporočati v rutinski uporabi, saj njihova občutljivost in specifičnost nista ustrezni za klinično prakso.

HLA testiranje – določanje zapisa HLA-DQ2 in HLA-DQ8

Tipizacija HLA-DQ2 oz. HLA-DQ8 je zelo uporabno orodje za izključevanje možnosti razvoja celiakije, saj je diagnoza v primeru negativnega rezultata zelo malo verjetna. HLA testiranje je treba opraviti pri bolnikih z negotov diagnozo celiakije, na primer pri bolnikih z negativnimi titri za celiakijo specifičnih protiteles in blagimi spremembami v bioptih sluznice tankega črevesa. Genetsko testiranje je pomembno pri otrocih, pri katerih obstaja močan klinični sum za prisotnost celiakije. Kadar so titri za celiakijo specifičnih protiteles zelo visoki in se odločamo o tem, da morda biopsije črevesne sluznice ne bi opravili, se namreč priporoča določitev zapisa za HLA-DQ2 oz. HLA-DQ8, saj nam pozitivni izvid dodatno potrjuje končno diagnozo. HLA testiranje vedno opravimo pri asimptomatskih otrocih in mladostnikih, ki imajo večje tveganje za razvoj celiakije, saj s tem lahko opredelimo tiste bolnike, pri katerih bomo nadaljevali diagnostični postopek z dokazovanjem za celiakijo značilnih protiteles in s histološkim pregledom bioptov sluznice tankega črevesa.

Histološki pregled bioptov sluznice tankega črevesa

Histološke spremembe sluznice tankega črevesa pri celiakiji so lahko različne intenzitete, lahko neenakomerno zajamejo površino sluznice in se pri majhnem deležu bolnikov s celiakijo pojavijo le v začetnem delu dvanajstnika (bulbusu). Takšne spremembe niso značilne samo za celiakijo in jih najdemo tudi v drugih enteropatijah. Biopte sluznice tankega črevesa moramo odvzeti iz začetnega dela dvanajstnika (bulbus) (vsaj en biopt) in iz drugega ali tretjega dela dvanajstnika (vsaj štiri biopte). Poročilo patohistološkega pregleda mora vsebovati opis usmerjenosti vzorca, prisotnost ali odsotnost normalnih resic oz. stopnjo atorfije resic in oceno globine črevesnih kript. Opredeliti mora tudi razmerje resice/kripte in število intraepitelnih limfocitov (IEL), kar je osnova za razvrščanje sprememb s klasifikacijo po Marsh-u oz. Oberhuber-ju.

Diagnostični pristop k otroku ali mladostniku s simptomi ali znaki, ki kažejo na celiakijo

Dokazovanje prisotnosti za celiakijo značilnih protiteles je prvo orodje, ki se uporablja za odkrivanje bolnikov, pri katerih moramo opraviti nadaljnje preiskave za potrditev ali izključitev celiakije. Preiskovanci morajo uživati normalne količine glutena. Priporočljivo je, da je začetni test določitev protiteles proti t-TG razreda IgA v serumu preiskovanca. Če predhodno niso znani podatki o celokupnih serumskih IgA, jih je treba določiti sočasno z določitvijo protiteles. Pri preiskovancih s primarnim ali sekundarnim pomanjkanjem IgA, je v diagnostiki celiakije treba določiti protitelesa razreda IgG. Pri simptomatskih bolnikih, pri katerih je bilo opravljeno začetno testiranje s hitrimi testi (»point-of-care« testi [POC]), je nujno potrebno potrditi rezultat s klasičnimi serološkimi testi. Čeprav nekateri objavljeni podatki kažejo, da lahko POC testi dosežejo visoko natančnost v diagnostiki celiakije, je treba njihovo diagnostično vrednost še dodatno potrditi.

Testi za merjenje protiteles proti DGP se lahko uporabijo kot dodatni test pri bolnikih, pri katerih so drugi testi negativni, a je na podlagi klinične slike verjetnost za celiakijo velika, še posebej, kadar gre za bolnike mlajše od 2 let.

Če so testi za določanje za celiakijo specifičnih protiteles razreda IgA negativni (pri osebi, ki ima sicer normalno koncentracijo serumskih IgA), je izredno malo verjetno, da je celiakijo vzrok za težave, ki so prisotne pri bolniku. Nadaljnji diagnostični koraki niso priporočljivi, razen v primerih, ko so prisotne posebne okoliščine (otrok mlajši od 2 let, omejen vnos glutena pred začetkom diagnostičnega postopka, hudi simptomi, družinska nagnjenost ali prisotnost drugih s celiakij povezanih bolezni ter prejemanje imunosupresivnih zdravil).

Pri bolnikih, pri katerih ne odkrijemo prisotnosti protiteles proti t-TG, EMA in proti DGP, so pa prisotni hudi simptomi in je postavljeno močan klinični sum na celiakijo, je priporočljivo opraviti biopsijo sluznice tankega črevesa in določitev zapisa HLA-DQ. Če histološke preiskave kažejo spremembe, ki so značilne za celiakijo, hkrati pa ne dokažemo prisotnosti zapisa za HLA-DQ2 in/ali HLA-DQ8, je verjetnost za celiakijo zelo majhna in je potrebno razmišljati o drugih diagnozah. Pri teh bolnikih lahko diagnozo celiakije postavimo šele po pozitivnem obremenitvenem testu in z večkratnimi biopsijami.

Kadar opravimo biopsijo sluznice tankega črevesa med rutinskim pregledom zgornjih prebavil zaradi drugih gastrointestinalnih težav, histološki pregled pa razkrije spremembe, ki so značilne za celiakijo, moramo opraviti teste za določitev za celiakijo značilnih protiteles in HLA tipizacijo. Če ne odkrijemo zvišanih vrednosti protiteles in/ali zapisa za HLA-DQ2 ali HLA-DQ8, je potrebno razmišljati o drugih vzrokih za enteropatijo (npr. prehranske alergije, avtoimunske enteropatije).

Kaj moramo storiti, ko odkrijemo prisotnost za celiakijo značilnih protiteles?

Diagnozo celiakije naj vedno postavi pediatrični gastroenterolog ali pediater z enako dobrim poznavanjem celiakije. Brezglutensko dieto je treba uvesti šele po končanem diagnostičnem postopku, ko je bila končna diagnoza potrjena. Zdravstveni delavci se morajo zavedati, da je prehod na brezglutensko dieto, ko celiakija še ni bila potrjena ali izključena, lahko škodljiv. Za celiakijo značilna protitelesa moramo določiti tudi pri otrocih in mladostnikih pred prehodom na brezglutensko dieto, ki jo nameravamo uvesti zaradi alergije na pšenico.

Klinični pomen pozitivnih protiteles proti t-TG ali proti DGP moramo potrditi s histološkimi preiskavami, razen kadar so izpolnjeni pogoji, ki dovoljujejo možnost, da razmislimo o opustitvi potrditvene biopsije. Kadar histološki pregled pokaže spremembe, ki so skladne s celiakijo (spremembe po Marsh-u tip 2-3), je diagnoza celiakije potrjena. Kadar pa histološki pregled pokaže normalno sluznico tankega črevesa (Marsh 0) ali pa se prikaže le povečano število intraepitelijskih limfocitov (več kot 25 limfocitov na 100 epitelnih celic, Marsh 1), je za potrditev dokončne diagnoze potrebno opraviti dodatne diagnostične korake.

V katerih primerih lahko postavimo diagnozo tudi brez biopsije sluznice tankega črevesa?

Pri otrocih in mladostnikih z znaki ali simptomi, ki kažejo na celiakijo in visokimi titri protiteles proti t-TG, ki presegajo 10-kratnik zgornje meje normalnih vrednosti, je verjetnost za atrofijo sluznice tankega črevesa (Marsh 3) velika. V tem primeru se lahko pediatrični gastroenterolog pogovori s starši in bolnikom (odvisno od njegove starosti) o možnih dodatnih laboratorijskih preiskavah (EMA, HLA), ki jih je potrebno opraviti za potrditev celiakije brez biopsije sluznice tankega črevesa. Prisotnost za celiakijo značilnih protiteles je potrebno preveriti z dokazom prisotnosti protiteles EMA ob ponovnem odvzemu krvi. Če so ob ponovnem testiranju protitelesa EMA prisotna, je diagnoza celiakija zelo verjetna in novo odkriti bolnik lahko začne zdravljenje z brezglutensko dieto. Priporočljivo je, da pri bolnikih pri katerih smo sprejeli odločitev, da biopsije sluznice tankega črevesa ne bomo opravili, preverimo HLA zapis, da dodatno podpremo diagnozo.

Diagnostični pristop k asimptomatskim otrokom in mladostnikom s povečanim tveganjem za razvoj celiakije.

Kadar je dostopno, mora biti HLA testiranje test prvega izbora pri asimptomatskih otrocih in mladostnikih s povečanim tveganjem za razvoj celiakije. Odsotnost zapisa za HLA-DQ2 in HLA-DQ8 pomeni, da je celiakija zelo malo verjetna in nadaljnje spremljanje s serološkimi testi ni potrebno. Če je bolnik HLA-DQ2 in/ali HLA-DQ8 pozitiven, ali je homozigot za samo z beta verigo kompleksa HLA-DQ2 (DQB2*0202), ali kadar HLA testiranje ni bilo opravljeno, je potrebno določiti prisotnost protiteles proti t-TG in določitev koncentracije serumskih IgA (po možnosti ne pred starostjo 2 let). Če so ob tem protitelesa negativna, je priporočljivo periodično spremljanje.

Pri preiskovancih z večjim tveganjem za razvoj celiakije so lahko prisotna nihanja serumskih ravni za celiakijo značilnih protiteles, še posebej protiteles proti t-TG in proti DGP. Zato moramo pri tej skupini preiskovancev v diagnostičnem postopku vedno prikazati tudi prisotnost morebitne enteropatije. Če je bilo začetno testiranje izvedeno s hitrimi testi za določanje protiteles je nujno potrebno potrditi rezultat s klasičnimi serološkimi testi.

Da bi se izognili nepotrebnim biopsijam sluznice tankega črevesa pri preiskovancih z nizkimi titri za celiakijo značilnih protiteles (tj.j. manj ko trikratnik zgornje meje normalnih vrednosti), je priporočljivo izvesti bolj specifičen dokaz prisotnosti protiteles EMA. Če je EMA test pozitiven, je potrebno opraviti biopsijo sluznice tankega črevesa. Če je EMA test negativen, je smiselno ponoviti serološko testiranje ob prehrani, ki vsebuje gluten v 3 do 6 mesečnih intervalih.

Spremljanje bolnikov in obremenitev z glutenom.

Če je diagnoza celiakija postavljena v skladu z diagnostičnimi merili, navedenimi zgoraj, mora otrok začeti zdravljenje z brezglutensko dieto. Priporočljivo je, da družina prejme strokovno pomoči pri dietetiku. Bolnike je treba redno spremljati, da preverimo izboljšanje klinične slike in normalizacijo titrov za celiakijo značilnih protiteles. Čas normalizacije seroloških testov je odvisen od začetne ravni, cilj pa je doseči normalizacijo znotraj 12 mesecev po postavitvi diagnoze.

Pri bolnikih, ki izpolnjujejo diagnostična merila za celiakijo, ni treba opravljati ponovne biopsije tankega črevesa po prehodu na brezglutensko dieto, razen kadar ni kliničnega odziva na strogo dieto (kar moramo preveriti z natančnim dnevnikom prehrane). V teh primerih je smiselno opraviti dodatne preiskave, ki lahko vključujejo tudi nadaljnje biopsije.

Obremenitev z glutenom običajno ni potrebna, razen v izjemnih primerih. Izvedemo jo lhako, kadar je postavljen dvom v osnovno diagnozo. Pred obremenitvijo je potrebno opraviti HLA tipizacijo in biopsijo sluznice tankega črevesa, obremenitev pa je potrebno izvajati pod rednim in strogim nadzorom. Obremenitven e izvajamo pri otrocih mlajših od 5 let in pri otrocih v fazi pubertetne rasti, razen kadar je otrok HLA-DQ2 in HLA DQ8 negativen ali je predhodno začel z brezglutensko dieto brez ustreznega testiranja. Dnevni vnos glutena pri obremenitvi mora vsebovati vsaj običajno količino glutena (približno 15g/dan). V času obremenitve je potrebno določiti titer protiteles proti t-TG. Velja, da se je bolezen ponovila in je s tem diagnoza celiakije dokončno potrjena, kadar pride do porasta titra za celiakijo značilnih protiteles in kliničnega in/ali histološkega poslabšanja. Kadar nivo protiteles ne poraste, lahko obremenitev po 2 letih končamo, vendar so priporočljive periodične biopsije ob normalni prehrani, saj lahko pride do ponovitve šele kasneje v življenju.

Zaključek

Nova diagnostična merila za celiakijo pri otrocih in mladostnikih ločijo dve skupini bolnikov. Bolnike s kliničnimi simptomi oz. znaki in bolnike brez simptomov, ki imajo večje tveganje za razvoj celiakije. Pri prvi skupini bolnikov lahko v nekaterih primerih razmišljamo celo o opustitvi biopsije sluznice tankega črevesa, vendar samo v primerih, ko je titer za celiakijo značilnih protiteles proti t-TG izredno visok (več kot 10-krat višji kot je zgornja meja normalnih vrednosti). V tem primeru moramo opraviti potrditveno serološko testiranje z določitvijo protiteles Ema in genetsko testiranje oz. določanje zapisa HLA.

Pri drugi skupini bolnikov igra genetsko testiranje za prisotnost zapisa za HLA-DQ2 in HLA-DQ8 še pomembnejšo vlogo, saj omogoča opredelitev tistih preiskovancev, pri katerih zaradi negativnih rezultatov genetskih preiskav nadaljnja diagnostika ni potrebna. Pri ostalih moramo še vedno opraviti serološko testiranje in biopsijo sluznice tankega črevesa.

Bolnike s celiakijo je po postaviti diagnoze in zdravljenju z brezglutensko dieto potrebno redno spremljati.

Avtor:

asist. dr. Jernej Dolinšek, dr. med. [2012]

Strokovni članki o celiakiji

Alergija in intoleranca za zaužita živila pri odraslih

Nekateri bolniki, ki bolehajo za celiakijo, imajo težave v prebavilih in tudi na drugih organih, pa čeprav se strogo držijo brezglutenske diete. Vzrok za to je iskatipoleg drugih dejavnikov-tudi v alergiji ali intoleranci za nekatera druga zaužita živila in ne samo za gluten. Vzroki za nastanek alergije za zaužita živila pri bolnikih s celiakijo:Ugotovljeno je, da so posamezni bolniki s celiakijoalergiki, kar pomeni, da so genetsko nagnjeni k izdelavi protiteles IgE, ki so vzrok za alergijske reakcije. Pri takšnih osebah vnetje...

Celiakija - glutenska enteropatija

Celiakija je z vidika današnjem medicine neozdravljiva avtoimunska bolezen, ki nastane pri osebah z genetsko predispozicijo in najpogosteje prizadene tanko črevesje. Bolezen povzroča beljakovina gluten, ki se nahaja v nekaterih žitih in sicer v pšenici, ječmenu, rži (podobna beljakovina pa se nahaja tudi v ovsu). Posledica preobčutljivosti je stanjšanje – atrofija resic sluznice tankega črevesa, ki ni več sposobna vsrkati dovolj hranilnih snovi iz črevesja v kri, kar privede do simptomov in komplikacij. Ker nam prisotnost protiteles jasno kaže na bolezen,...

Celiakija - so res krivi geni naših davnih prednikov?

Najbrž se vsakdo, ki se ukvarja s celiakijo, bodisi poklicno ali pa je sam ali pa nekdo od družinskih članov obolel za to boleznijo, včasih vpraša: zakaj se je pojavila celiakija in kako je mogoče, da bolezen preobčutljivosti na eno najbolj pogostih hranil v človeški družbi prizedane toliko ljudi? Kolikor je znano, je celiakija pogojena z navzočnostjo določenih genov, ki posameznika predisponirajo, da ob delovanju še nepopolnoma neznanih dejavnikov okolja oboli. Kako to, da bolezen ni izkoreninil naravni izbor, da...

Celiakija pri odraslih

Celiakija je bolezen tankega črevesa, ki se razvije zaradi preobčutljivosti na beljakovino gluten, oziroma na njegov alkoholni izvleček gliadin. Posledica preobčutljivosti je stanjšanje resic sluznice tankega črevesa.Tako spremenjena sluznica ni več sposobna vsrkati dovolj določenih hranilnih snovi iz črevesja v kri. Celiakija se lahko pojavi že v otroštvu ali pa šele v odrasli dobi. Zakaj se pojavi pri nekaterih šele v odrasli dobi, še ne razumemo popolnoma. Prevladuje mnenje, da je bolezen pri tistih, pri katerih se pojavi šele v odrasli...

Dermatitis herpetiformis durhring (DHD) pri otrocih

Definicija bolezni DHD je redko, zelo srbeče kronično se ponavljajoče obolenje kože. Izpuščaj je običajno razporejen po telesu sistematično in ga tvorijo trije tipi kožnih vzbrsti: drobni mehurčki, brbončice in koprivka. Prevladujejo mehurčki, zato bolezen uvrščamo med mehurčaste (bulozne) bolezni kože. Prvi je bolezen opisal in imenoval zdravnik Duhring že leta 1884, ko je opazil, da so kožne vzbrsti rade grupirajo v žarišča, ki spominjajo na herpes. Od tu izraz dermatitis herpetiformis (vnetje kože podobno herpesu). Največkrat zbolevajo moški (dvakrat pogosteje od žensk)...

Endoskopska preiskava v otroški dobi

V zadnjih petnajstih letih so se v pediatrični gastroenterologiji začele uveljavljati v diagnostične in terapevtske namene mnoge nove preiskave, ki se pogosto pri otrocih in odraslih razlikujejo. Nepravilno opravljene preiskave rezultirajo pri otrocih z znatno večjo možnostjo za poškodbe in ne nazadnje smrti. Zato je v pediatrični gastroenterologiji potrebno oceniti prednosti in pomanjkljivosti planiranih diagnostičnih preiskav v odnosu na vrednost rezultatov diagnostičnega postopka in možnih komplikacij. Med vsemi novejšimi preiskavami se je endoskopija najbolj uveljavila v pediatrični gastroenterologiji. Razvoj fiberoptičnih endoskopskih...

Epidemiologija celiakije v Evropi

V eni od prvih epidemioloških študij celiakije v Evropi leta 1950 so prikazani podatki o incidenci celiakije, ki je bila v Angliji in Walesu 1/8000 in na Škotskem 1/4000. Diagnoza je takrat temeljila na klasičnih kliničnih značilnostih bolezni in laboratorijskih metodah za dokazovanje malabsorpcije. Uporaba peroralne biopsije tankega črevesa in kasneje kriterijev združenja ESPGAN za diagnosticiranje celiakije sta pomembno vplivala na incidenco celiakije, ki je do srede 70-tih let signifikantno rastla. Najvišjo incidenco so takrat ugotavljali na Irskem, 1/514, in v...

Ko brezglutenska dieta ne »deluje« več

Rezistentna ali refraktorna celiakija V mislih nimamo površne diete brez glutena, ki seveda ne more delovati. V mislih imamo strogo dieto in njeno dosledno spoštovanje, a ta preprosto ne učinkuje. Simptomi, kot so utrujenost, hujšanje, sprememba konsistence blata in velikokrat napihnjenost, s tem pa tudi bolečine v trebuhu, kljub dieti vztrajajo. To so vodilni simptomi rezistentne ali refraktorne celiakije (v nadaljevanju RC), mi potrdi doc. dr. Rado Janša, dr. med., ki se ukvarja z bolniki z RC na Kliničnem oddelku za...

Koliko glutena škodi?

Celiakija je imunsko posredovana sistemska bolezen, ki jo pri genetsko dovzetnih posameznikih sproži uživanje glutena. Ta aktivira imunski sistem in posledice zaužitja se močno okrepijo. Zato ne velja več enostavna primerjava »malo glutena – malo škode«, »veliko glutena – veliko škode«. Že majhne količine glutena lahko sprožijo obsežno reakcijo. Zato je edini uspešni način zdravljenja stroga brezglutenska dieta brez zavednih prekrškov in s primerno pozornostjo na skriti gluten. Občutljivost bolnikov je različna. Medtem, ko nekateri reagirajo takoj s simptomi in po...

Kožne spremembe pri celiakiji

Celiakija je imunsko posredovano vnetje tankega črevesa, ki ga povzroča preobčutljivost na gluten in sorodne beljakovine pri genetsko predisponiranih osebah. Razen prebavnih težav se celiakija pogosto kaže tudi z zunaj črevesnimi manifestacijami. Poleg genetske podlage k nastanku celiakije verjetno prispeva tudi starost, pri kateri otroku v prehrano prvič uvedemo gluten. Prezgodnje uvajanje v času, ko je črevesna stena še nezrela in močno propustna, predstavlja močan stimulus za imunski sistem. Po drugi strani pa imunski sistem beljakovine, s katerimi se sreča dovolj...

Moke brez glutena

V naši prehrani poznamo in uporabljamo več vrst mok: iz žit, semen, plodov (npr: orehov), korenin in gomoljev. Postopek pridelave katerekoli moke je kompleksen. Sestavine, iz katerih želimo moko, obdelamo in zmeljemo. Moko iz gomoljev in korenin zaradi njenega izrazitega okusa po zemlji pogosto ne uporabljamo samostojno. V brezglutenski dietni prehrani pa so samostojno ali v medsebojni kombinaciji uporabne bolj ali manj poznane vrste mok in škrobov. Škrob je značilna sestavina moke, ki ostane, ko iz meljaka odstranimo beljakovine. V...

Nova diagnostična merila za celiakijo pri otrocih in mladostnikih

Celiakija je zelo pogosta kronična bolezen, ki jo povzroča neustrezen imunski odziv na beljakovine v zrnju pšenice (gliadin), rži (secalin) in ječmena (hordein), ki jih s skupnim imenom imenujemo "gluten". Pri bolnikih s celiakijo v krvi redno dokažemo prisotnost za celiakijo značilnih protiteles, prav tako pa odkrivamo značilne histološke spremembe sluznice tankega črevesa. Bolezen se lahko razvije le pri bolnikih, ki imajo ustrezen genetski zapis. V preteklosti se je mislilo, da je bolezen redka, v zadnjih desetletjih pa so številne raziskave...

Nove smernice Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano za diagnostiko celiakije

Povzetek Diagnostična merila za celiakijo Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) so bila nazadnje revidirana leta 1990. Od takrat je prišlo do številnih novosti v razumevanju bolezni in razvoja novih, bolj zanesljivih diagnostičnih metod. Nova diagnostična merila ločijo glede na način diagnostičnega postopka dve skupini otrok in mladostnikov: otrok in mladostnike s simptomi, ki kažejo na celiakijo in asimptomatske otroke in mladostnike, ki so izpostavljeni večjemu tveganju za razvoj celiakije. V skupini, kjer posumimo na celiakijo zaradi značilnih simptomov (prva...

Oves v dieti brez glutena – da ali ne?

Že vrsto let se razpravlja o varnosti in ustreznosti vključitve ovsa in izdelkov iz ovsa v dieto brez glutena. Oves in izdelki iz njega imajo visoko hranilno vrednost (so dober vir beljakovin, maščob, vitaminov, mineralov, prehranskih vlaknin in antioksidantov) in ugodno vplivajo na zdravje. Oves ne vsebuje glutena, vsebuje pa glutenu podobno beljakovin avenin, ki v redkih primerih, manj kot 5%, povzroča črevesno vnetje. Na podlagi obsežnih kliničnih študij so ugotovili, da je oves primeren v prehrani oseb s celiakijo....

Prolamin, gluten, gliadin; za kaj pravzaprav gre?

Proteini (beljakovine) so polimeri aminokislin. 20 različnih aminokislin je povezanih med seboj s peptidno vezjo v točno določenem zaporedju podobno kakor biseri na ogrlici; to zaporedje definira določeno beljakovino. Pšenica, rž, ječmen in oves vsebujejo poleg škrobne komponente tudi visok odstotek beljakovin s skupnim imenom prolamini (pri pšenični moki je ta delež okrog 10%, najmanjši delež pa vsebuje oves), ki se med temi žitaricami sicer razlikujejo, vendar pa so si nekatera aminokislinska zaporedja kljub temu presenetljivo podobna. Nekatera od teh...

Protitelesa proti tkivni transglutaminazi

Celiakija je znana že več kot 100 let, škodljiv vpliv glutena v hrani bolnikov s to boleznijo pa poznamo že od leta 1950. Od takrat smo priča hitremu napredku na področju celiakije, nova spoznanja pa so v veliki meri spremenila naše gledanje na to bolezen. Postavljanje diagnoze pri bolnikih s celiakijo je šlo v korak z novimi dognanji in je v zadnjih letih postalo enostavnejše, predvsem pa manj obremenjujoče za bolnike. Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) je...

Rakave tvorbe v trebušni votlini

Rakave ali maligne bolezni so pri otrocih redke a najtežje bolezni. Še do nedavnega so bile skoraj neizogibno smrtne in mnogi poučeni so takšnega mnenja še danes. V gospodarsko razvitih deželah in tudi pri nas so rakave bolezni takoj za prometnimi nesrečami najpogostejši vzrok za smrt pri otrocih. Rakave bolezni danes niso več neozdravljive.Napredek v sodobnem zdravljenju rakave bolezni je plod trdega dela mnogih strokovnjakov, ki so združevali in izmenjevali svoje izkušnje. Pri otrocih se srečamo z različnimi vrstami rakave bolezni....

Razdvojeni ob kozarcu piva

Misel nanj je nemalokrat preveč mamljiva, da bi se ga vzdržali celo bolniki s celiakijo. predvsem v tujini je mogoče kupiti pivo z oznako »brez glutena«. Na tradicionalnem Oktobrfestu v münchnu v goste vabijo tudi bolnike s celiakijo. In celo nekateri testi o vsebnosti glutena v posamezni vrsti, znamki piva pihajo na dušo pivoljubom. Si ga res smemo privoščiti? V Slovenskem društvu za celiakijo razpolagamo z rezultati nekaterih analiz piv, ki so namenjena širokemu krogu kupcev in so proizvedena v Sloveniji. Večina...

Smernice za uravnoteženo prehrano

Bolnik s celiakijo mora iz prehrane izključiti vsa žita, ki vsebujejo gluten (pšenica, pira, rž, kamut, ječmen, oves) in vsa živila, ki vsebujejo gluten. Za zagotavljanje dnevnih potreb vseh pomembnih hranil ter vitaminov je pomembna tudi prehranska kakovost brezglutenske diete. Raziskava, narejena v okviru magistrske naloge Prehranski vnos in telesna sestava odraslih bolnikov s celiakijo v Sloveniji je pokazala, da je imel velik del vseh preiskovancev v raziskavi, predvsem žensk, previsok indeks telesne mase (ITM višji od 24,9 kg/m2 telesno težo...

Vloga medicinske sestre pri timski obravnavi bolnika s celiakijo

Vsaka kronična bolezen je veliko breme, ki ga od bliže spoznajo le tisti, ki ga nosijo. Celiakija pri odraslih je ena od tistih bolezni, o kateri se premalo govori. Od bolnika zahteva veliko odrekanja. S pričetkom dela v GASTRO-ONKO AMBULANTI KLIN.ODD ZA GASTROENTEROLOGIJO KLINIČNEGA CENTRA sem sama o celiakiji vedela le toliko, kolikor sem se naučila v šoli. Iz lastnih izkušenj pa vem, da znanje pridobljeno v šoli ne zadošča za kvalitetno delo. Srečanja z bolniki s celiakijo mi omogočajo, da...

Živeti brez glutena: izziv za vsakogar

Edina možnost za bolnika s celiakijo je popolna eliminacija glutena iz prehrane. Kakorkoli, to je v današnjem času veliko lažje reči kot tudi storiti. Vsi bolniki s celiakijo vedo, da se morajo v prehrani strogo izogibati pšenice, ovsa, ječmena in rži. Na prvi pogled gre za dokaj enostavno dieto, vendar pa verjetno ni bolnika s celiakijo, ki bi lahko temu pritrdil. Poleg tega najnovejši trendi v živilski industriji kažejo, da se gluten vedno bolj pogosto uporablja kot dodatek (aditiv) tudi...

Kontakt

  This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it.
  +386 (0)2 300 63 50
  +386 (0)2 300 63 51
  Ljubljanska ulica 5 | 2000 Maribor

Delovni čas pisarne SDC
Pon - Pet: od 09.00 do 13.00
Pisarna zaradi bolniške odsotnosti deluje omejeno.
 

Povežite se z nami