Nova diagnostična merila za celiakijo pri otrocih in mladostnikih

Celiakija je zelo pogosta kronična bolezen, ki jo povzroča neustrezen imunski odziv na beljakovine v zrnju pšenice (gliadin), rži (secalin) in ječmena (hordein), ki jih s skupnim imenom imenujemo "gluten". Pri bolnikih s celiakijo v krvi redno dokažemo prisotnost za celiakijo značilnih protiteles, prav tako pa odkrivamo značilne histološke spremembe sluznice tankega črevesa. Bolezen se lahko razvije le pri bolnikih, ki imajo ustrezen genetski zapis.

V preteklosti se je mislilo, da je bolezen redka, v zadnjih desetletjih pa so številne raziskave potrdile, da je celiakija najpogostejša oblika preobčutljivosti na hrano pri otrocih in odraslih in se pojavlja pri okoli 1% populacije.

Edini znani način zdravljenja celiakije je izvajanje zelo stroge diete brez glutena, ki vodi v izboljšanje klinične slike in v popolno obnovo črevesne sluznice.

Leta 1970 je Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologijo, heaptologijo in prehrano (ESPGHAN) sprejelo in objavilo merila za diagnostiko celiakije v otroštvu. Ta merila so temeljila na značilnih histoloških spremembah sluznice tankega črevesa ob uživanju glutena, obnovi sluznice ob brezglutenski dieti in ponovnem poslabšanju ob obremenitvi z glutenom. Za postavitev diagnoze so bile potrebne vsaj tri biopsije tankega črevesja, ki jo je bilo možno opraviti s peroralno kapsulno biopsijo ali v poteku ezofagogastroduodenoskopije. Oba postopka sta zelo varna in omogočata natančno histološko analizo tako pridobljenih vzorcev tankega črevesa.

Biopsija sluznice tankega črevesa je bila s temi merili postavljena kot zlati standard v diagnostiki celiakije.

Leta 1990 je delovna skupina ESPGHAN objavila novejša merila za diagnozo celiakije v otroštvu. V skladu s spremenjenimi merili je bila obremenitev z glutenom nujna le pri tistih otrocih, ki so bili mlajši od 2 let, saj so v pri tej skupini otrok prisotne nekatere bolezni, ki lahko povzročijo podobne histološke spremembe tankega črevesa. V večini primerov je za postavitev diagnoze zadostovala le ena biopsija sluznice tankega črevesa. Pomembno mesto v diagnostiki celiakije so v teh merilih že pridobili testi za določanje protiteles značilnih za celiakijo.

V zadnjih 20 letih se je dostopnost do diagnostičnih testov za celiakijo močno spremenila. Zasluge za to imajo tako spremembe v pogostosti celiakije kot tudi napredek znanosti, ki je omogočil razvoj novih diagnostičnih testov za dokazovanje za celiakijo značilnih protiteles in genetskih testov za določanje za celiakijo značilnega gentskega zapisa. Zato so bile pred nedavnim oblikovane spremenjene smernice ESPGHAN za diagnostiko celiakije pri otrocih in mladostnikih.

Diagnostični testi pri celiakiji

Celiakija se lahko kaže z zelo široko paleto znakov in simptomov, zato je pomembno, da na možnost prisotnosti celiakije pomislimo tudi pri otrocih z manj jasno klinično sliko (tabela 1 in tabela 2) in tudi pri njih opravimo ustrezne preiskave.

Najpomembnejše diagnostične metode pri celiakiji so:

1. Dokazovanje za celiakijo značilnih protiteles

a. protitelesa proti tkivni transglutaminazi tip 2 (t-TG)
b. antiendomizijska protitelesa (EMA)
c. protitelesa proti deamidiranemu gliadinskemu peptidu (DGP)

2. Genetsko testiranje

določitev zapisa za HLA-DQ2 in HLA-DQ8

3. Histološka analiza sluznice tankega črevesa

Dokazovanje za celiakijo značilnih protiteles

Serološki testi za dokazovanje za celiakijo značilnih protiteles so se v diagnostiki začeli uporabljati že pred približno 25 leti, vendar so predvsem v zadnjih letih prišli na tržišče visoko zanesljivi testi za dokazovanje protiteles proti tkivni transglutaminazi (t-TG) in antiendomizijskih protiteles (EMA). Uporaba testov za dokazovanje prisotnosti klasičnih antigliadinskih protiteles (AGA), ki so prišli v uporabo prvi, se danes ne priporoča več, so pa na voljo protitelesa proti deamidiranemu gliadinskemu peptidu, ki so sorazmerno zanesljiva.

Zelo pomembno je, da pri določanju prisotnosti za celiakijo značilnih protiteles vedno določimo tudi koncentracijo celokupnih imunoglobulinov razreda A (IgA), saj njihovo pomanjkanje vodi v lažno negativne rezultate testov in napačno oceno stanja.

Najzanesljivejši serološki test je določanje protiteles EMA, ki zahteva visoko usposobljene strokovnjake, saj je končni rezultat treba oceniti pod mikroskopom in diagnostični postopek ni avtomatiziran, kot je to pri testu za določanje protiteles t-TG.

Genetsko testiranje

Glavni dejavniki genetske predispozicije za razvoj celiakije ležijo v območju HLA zapisa na šestem kromosomu. To območje je zelo pomembno za delovanje človeškega imunskega sistema, zato lahko »okvare« tega dela privedejo do spremenjenega imunskega odziva, ki je značilen za celiakijo. Velika večina bolnikov s celiakijo nosi zapis za HLA DQ2 ali HLA DQ8. Bolniki, ki takega genetskega zapisa ne nosijo, so izredno redki.

Genetsko testiranje je zato izredno pomembno pri izključevanju celiakije, kadar bolnik ustreznega genetskega zapisa ne nosi in pri potrjevanju predispozicije za razvoj celiakije pri bolnikih z večjim tveganjem za razvoj celiakije, kamor npr. sodijo vsi ožji družinski člani.

Histološka analiza sluznice tankega črevesa

Značilne spremembe sluznice tankega črevesa pri otrocih s celiakijo se kažejo z atrofijo črevesnih resic, poglobitvijo kript v črevesni sluznici in pomnožitvijo limfocitov med epitelnimi celicami. Pri analizi sprememb se najpogosteje uporablja klasifikacija po Marshu, kjer spremembe sluznice tankega črevesa ocenimo v stopnje od 0 do 4, pri čemer so za celiakijo najznačilnejše spremembe 3. stopnje, ki jih razdelimo še na tri podskupine (a, b, c). Vzorce tankega črevesa običajno pridobimo med ezofagogastroduodenoskopijo, le še redko se v ta namen uporablja kapsulna endoskopija.

Pri interpretaciji sprememb sluznice tankega črevesa so potrebne velike izkušnje in specializirani laboratoriji, zato se je v zadnjih letih ob razvoju drugih zanesljivih metod začelo razmišljati o tem, ali bi lahko biopsijo sluznice v nekaterih primerih nadomestili drugi diagnostični testi.

Nova diagnostična merila za celiakijo pri otrocih

Na podlagi številnih raziskav je delovna skupina ESPGHAN pripravila nova diagnostična merila za celiakijo, ki ločijo dve skupini bolnikov.

Diagnostični postopek pri otrocih in mladostnikih s simptomi ali znaki, ki kažejo na celiakijo (tabela 1)

Tabela 1: Bolniki s simptomi, ki jih na drug način ne moremo pojasniti

  • kronična driska
  • nenapredovanje na telesni teži/ izguba telesne teže/ nizka rast
  • zakasnela puberteta
  • amenoreja
  • slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa
  • slabost/ bruhanje
  • kronične bolečine v trebuhu
  • trebušni krči in naenjanje
  • kronično zaprtje
  • kronična utrujentost
  • ponavljajoče afte v ustih
  • kožne spremembe v obliki herpetiformnega dermatitis
  • zlomi kot posledica osteopenije ali osteporoze
  • patološki jetrni testi

Pri otrocih in mladostnikih, ki imajo simptome ali znake, ki kažejo na celiakijo, je potrebno najprej dokazati prisotnost za celiakijo značilnih protiteles. Kot prvi test se predlaga določitev protiteles t-TG razreda IgA ob sočasnem določanju celokupnih IgA. Če je ta test negativen, je diagnoza celiakije zelo malo verjetna in nadaljnja testiranja pridejo v poštev le v redkih primerih (otrok mlajši od 2 let, omejevanje vnosa glutena pred odvzemom krvi, huda klinična slika, celiakija v družini, druge pridružene bolezni, uporaba imunosupresivnih zdravil).

Klinični pomen pozitivnih seroloških testov moramo potrditi s pregledom vzorcev sluznice tankega črevesa, razen v nekaterih posebnih primerih, kjer lahko biopsijo opustimo.

V katerih primerih lahko pri otroci ali mladostnikih postavimo diagnozo celiakije brez biopsije sluznice tankega črevesa?

Pri otrocih in mladostnikih z znaki ali simptomi, ki kažejo na celiakijo in imajo zelo visoke vrednosti protiteles t-TG – več kot desetkratnik zgornje meje normale, je verjetnost za sočasno ugotovitev sprememb sluznice tankega črevesa 3. stopnje, ki so najznačilnejše za celiakijo, izredno velika. V teh primerih se lahko pediatrični gastroenterolog v dogovoru s starši otroka oz. z otrokom samim pogovori o dveh nadaljnjih diagnostičnih možnostih. V kolikor se ne odloči za biopsijo, mora najprej ponoviti krvne preiskave in opraviti določitev protiteles EMA, ki veljajo kot potrditveni serološki test. V teh primerih je potrebno opraviti tudi genetsko testiranje oz. določitev zapisa za HLA DQ2 ali HLA DQ8, ki dodatno potrdi diagnozo.

Diagnostični postopek pri asimptomatskih otrocih in mladostnikih, ki imajo večje tveganje za razvoj celiakije (tabela 2)

Tabela 2: Asimptomatski bolniki s povečanim tveganjem za razvoj celiakije

  • sladkorna bolezen tip 1
  • Downov sindrom
  • avtoimune bolezni ščitnice
  • Turnerjev sindrom
  • Williamsov sindrom
  • pomanjkanje IgA
  • avtoimune bolezni jeter
  • ožji družinski člani bolnika s celiakijo

Pri otrocih in mladostnikih, ki imajo večje tveganje za razvoj celiakije, in so brez težav, je pot do postavitve diagnoze drugačna kot pri otrocih s težavami. Kot prvi test se priporoča opraviti genetsko testiranje oz. določitev zapisa za HLA DQ2 ali HLA DQ8. V kolikor testirana oseba takšnega zapisa ne nosi, je verjetnost celiakije zelo majhna in nadaljnje testiranje večinoma ni potrebno. Kadar odkrijemo za celiakijo značilen genetski zapis, se odločimo za določitev protiteles proti t-TG razreda IgA ob sočasnem določanju celokupnih IgA. V primeru pozitivnega izvida je za dokončno potrditev diagnoze potrebno opraviti biopsijo sluznice tankega črevesa.

Biopsija še naprej ostaja temelj diagnostike celiakije
Nova diagnostična merila ESPGHAN za postavitev diagnoze celiakije opredeljujejo celiakijo kot sistemski imunski odgovor na gluten pri gentsko predisponiranih osebah. Kot diagnostični test v ospredje stopa določitev za celiakijo značilnih protiteles, predvsem določitev protiteles t-TG. V redkih primerih, ko so prisotni značilni klinični znaki celiakije in je koncentracija protiteles proti t-TG več kot desetkrat višja od zgornje meje normalnih vrednosti, se lahko pediatrični gastroenterolog v dogovoru s straši oz. z otrokom odloči za potrditev diagnoze z dodatnim potrditvenim testiranjem s protitelesi EMA in določitvijo zapisa za HLA DQ2 ali HLA DQ8 ali z biopsijo sluznice tankega črevesa, ki še naprej ostaja temelj diagnostike celiakije v večini primerov.

Avtor:

asist. dr. Jernej Dolinšek, dr. med.

Strokovni članki o celiakiji

Alergija in intoleranca za zaužita živila pri odraslih

Nekateri bolniki, ki bolehajo za celiakijo, imajo težave v prebavilih in tudi na drugih organih, pa čeprav se strogo držijo brezglutenske diete. Vzrok za to je iskatipoleg drugih dejavnikov-tudi v alergiji ali intoleranci za nekatera druga zaužita živila in ne samo za gluten. Vzroki za nastanek alergije za zaužita živila pri bolnikih s celiakijo:Ugotovljeno je, da so posamezni bolniki s celiakijoalergiki, kar pomeni, da so genetsko nagnjeni k izdelavi protiteles IgE, ki so vzrok za alergijske reakcije. Pri takšnih osebah vnetje...

Celiakija - glutenska enteropatija

Celiakija je z vidika današnjem medicine neozdravljiva avtoimunska bolezen, ki nastane pri osebah z genetsko predispozicijo in najpogosteje prizadene tanko črevesje. Bolezen povzroča beljakovina gluten, ki se nahaja v nekaterih žitih in sicer v pšenici, ječmenu, rži (podobna beljakovina pa se nahaja tudi v ovsu). Posledica preobčutljivosti je stanjšanje – atrofija resic sluznice tankega črevesa, ki ni več sposobna vsrkati dovolj hranilnih snovi iz črevesja v kri, kar privede do simptomov in komplikacij. Ker nam prisotnost protiteles jasno kaže na bolezen,...

Celiakija - so res krivi geni naših davnih prednikov?

Najbrž se vsakdo, ki se ukvarja s celiakijo, bodisi poklicno ali pa je sam ali pa nekdo od družinskih članov obolel za to boleznijo, včasih vpraša: zakaj se je pojavila celiakija in kako je mogoče, da bolezen preobčutljivosti na eno najbolj pogostih hranil v človeški družbi prizedane toliko ljudi? Kolikor je znano, je celiakija pogojena z navzočnostjo določenih genov, ki posameznika predisponirajo, da ob delovanju še nepopolnoma neznanih dejavnikov okolja oboli. Kako to, da bolezen ni izkoreninil naravni izbor, da...

Celiakija pri odraslih

Celiakija je bolezen tankega črevesa, ki se razvije zaradi preobčutljivosti na beljakovino gluten, oziroma na njegov alkoholni izvleček gliadin. Posledica preobčutljivosti je stanjšanje resic sluznice tankega črevesa.Tako spremenjena sluznica ni več sposobna vsrkati dovolj določenih hranilnih snovi iz črevesja v kri. Celiakija se lahko pojavi že v otroštvu ali pa šele v odrasli dobi. Zakaj se pojavi pri nekaterih šele v odrasli dobi, še ne razumemo popolnoma. Prevladuje mnenje, da je bolezen pri tistih, pri katerih se pojavi šele v odrasli...

Dermatitis herpetiformis durhring (DHD) pri otrocih

Definicija bolezni DHD je redko, zelo srbeče kronično se ponavljajoče obolenje kože. Izpuščaj je običajno razporejen po telesu sistematično in ga tvorijo trije tipi kožnih vzbrsti: drobni mehurčki, brbončice in koprivka. Prevladujejo mehurčki, zato bolezen uvrščamo med mehurčaste (bulozne) bolezni kože. Prvi je bolezen opisal in imenoval zdravnik Duhring že leta 1884, ko je opazil, da so kožne vzbrsti rade grupirajo v žarišča, ki spominjajo na herpes. Od tu izraz dermatitis herpetiformis (vnetje kože podobno herpesu). Največkrat zbolevajo moški (dvakrat pogosteje od žensk)...

Endoskopska preiskava v otroški dobi

V zadnjih petnajstih letih so se v pediatrični gastroenterologiji začele uveljavljati v diagnostične in terapevtske namene mnoge nove preiskave, ki se pogosto pri otrocih in odraslih razlikujejo. Nepravilno opravljene preiskave rezultirajo pri otrocih z znatno večjo možnostjo za poškodbe in ne nazadnje smrti. Zato je v pediatrični gastroenterologiji potrebno oceniti prednosti in pomanjkljivosti planiranih diagnostičnih preiskav v odnosu na vrednost rezultatov diagnostičnega postopka in možnih komplikacij. Med vsemi novejšimi preiskavami se je endoskopija najbolj uveljavila v pediatrični gastroenterologiji. Razvoj fiberoptičnih endoskopskih...

Epidemiologija celiakije v Evropi

V eni od prvih epidemioloških študij celiakije v Evropi leta 1950 so prikazani podatki o incidenci celiakije, ki je bila v Angliji in Walesu 1/8000 in na Škotskem 1/4000. Diagnoza je takrat temeljila na klasičnih kliničnih značilnostih bolezni in laboratorijskih metodah za dokazovanje malabsorpcije. Uporaba peroralne biopsije tankega črevesa in kasneje kriterijev združenja ESPGAN za diagnosticiranje celiakije sta pomembno vplivala na incidenco celiakije, ki je do srede 70-tih let signifikantno rastla. Najvišjo incidenco so takrat ugotavljali na Irskem, 1/514, in v...

Ko brezglutenska dieta ne »deluje« več

Rezistentna ali refraktorna celiakija V mislih nimamo površne diete brez glutena, ki seveda ne more delovati. V mislih imamo strogo dieto in njeno dosledno spoštovanje, a ta preprosto ne učinkuje. Simptomi, kot so utrujenost, hujšanje, sprememba konsistence blata in velikokrat napihnjenost, s tem pa tudi bolečine v trebuhu, kljub dieti vztrajajo. To so vodilni simptomi rezistentne ali refraktorne celiakije (v nadaljevanju RC), mi potrdi doc. dr. Rado Janša, dr. med., ki se ukvarja z bolniki z RC na Kliničnem oddelku za...

Koliko glutena škodi?

Celiakija je imunsko posredovana sistemska bolezen, ki jo pri genetsko dovzetnih posameznikih sproži uživanje glutena. Ta aktivira imunski sistem in posledice zaužitja se močno okrepijo. Zato ne velja več enostavna primerjava »malo glutena – malo škode«, »veliko glutena – veliko škode«. Že majhne količine glutena lahko sprožijo obsežno reakcijo. Zato je edini uspešni način zdravljenja stroga brezglutenska dieta brez zavednih prekrškov in s primerno pozornostjo na skriti gluten. Občutljivost bolnikov je različna. Medtem, ko nekateri reagirajo takoj s simptomi in po...

Kožne spremembe pri celiakiji

Celiakija je imunsko posredovano vnetje tankega črevesa, ki ga povzroča preobčutljivost na gluten in sorodne beljakovine pri genetsko predisponiranih osebah. Razen prebavnih težav se celiakija pogosto kaže tudi z zunaj črevesnimi manifestacijami. Poleg genetske podlage k nastanku celiakije verjetno prispeva tudi starost, pri kateri otroku v prehrano prvič uvedemo gluten. Prezgodnje uvajanje v času, ko je črevesna stena še nezrela in močno propustna, predstavlja močan stimulus za imunski sistem. Po drugi strani pa imunski sistem beljakovine, s katerimi se sreča dovolj...

Moke brez glutena

V naši prehrani poznamo in uporabljamo več vrst mok: iz žit, semen, plodov (npr: orehov), korenin in gomoljev. Postopek pridelave katerekoli moke je kompleksen. Sestavine, iz katerih želimo moko, obdelamo in zmeljemo. Moko iz gomoljev in korenin zaradi njenega izrazitega okusa po zemlji pogosto ne uporabljamo samostojno. V brezglutenski dietni prehrani pa so samostojno ali v medsebojni kombinaciji uporabne bolj ali manj poznane vrste mok in škrobov. Škrob je značilna sestavina moke, ki ostane, ko iz meljaka odstranimo beljakovine. V...

Nova diagnostična merila za celiakijo pri otrocih in mladostnikih

Celiakija je zelo pogosta kronična bolezen, ki jo povzroča neustrezen imunski odziv na beljakovine v zrnju pšenice (gliadin), rži (secalin) in ječmena (hordein), ki jih s skupnim imenom imenujemo "gluten". Pri bolnikih s celiakijo v krvi redno dokažemo prisotnost za celiakijo značilnih protiteles, prav tako pa odkrivamo značilne histološke spremembe sluznice tankega črevesa. Bolezen se lahko razvije le pri bolnikih, ki imajo ustrezen genetski zapis. V preteklosti se je mislilo, da je bolezen redka, v zadnjih desetletjih pa so številne raziskave...

Nove smernice Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano za diagnostiko celiakije

Povzetek Diagnostična merila za celiakijo Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) so bila nazadnje revidirana leta 1990. Od takrat je prišlo do številnih novosti v razumevanju bolezni in razvoja novih, bolj zanesljivih diagnostičnih metod. Nova diagnostična merila ločijo glede na način diagnostičnega postopka dve skupini otrok in mladostnikov: otrok in mladostnike s simptomi, ki kažejo na celiakijo in asimptomatske otroke in mladostnike, ki so izpostavljeni večjemu tveganju za razvoj celiakije. V skupini, kjer posumimo na celiakijo zaradi značilnih simptomov (prva...

Oves v dieti brez glutena – da ali ne?

Že vrsto let se razpravlja o varnosti in ustreznosti vključitve ovsa in izdelkov iz ovsa v dieto brez glutena. Oves in izdelki iz njega imajo visoko hranilno vrednost (so dober vir beljakovin, maščob, vitaminov, mineralov, prehranskih vlaknin in antioksidantov) in ugodno vplivajo na zdravje. Oves ne vsebuje glutena, vsebuje pa glutenu podobno beljakovin avenin, ki v redkih primerih, manj kot 5%, povzroča črevesno vnetje. Na podlagi obsežnih kliničnih študij so ugotovili, da je oves primeren v prehrani oseb s celiakijo....

Prolamin, gluten, gliadin; za kaj pravzaprav gre?

Proteini (beljakovine) so polimeri aminokislin. 20 različnih aminokislin je povezanih med seboj s peptidno vezjo v točno določenem zaporedju podobno kakor biseri na ogrlici; to zaporedje definira določeno beljakovino. Pšenica, rž, ječmen in oves vsebujejo poleg škrobne komponente tudi visok odstotek beljakovin s skupnim imenom prolamini (pri pšenični moki je ta delež okrog 10%, najmanjši delež pa vsebuje oves), ki se med temi žitaricami sicer razlikujejo, vendar pa so si nekatera aminokislinska zaporedja kljub temu presenetljivo podobna. Nekatera od teh...

Protitelesa proti tkivni transglutaminazi

Celiakija je znana že več kot 100 let, škodljiv vpliv glutena v hrani bolnikov s to boleznijo pa poznamo že od leta 1950. Od takrat smo priča hitremu napredku na področju celiakije, nova spoznanja pa so v veliki meri spremenila naše gledanje na to bolezen. Postavljanje diagnoze pri bolnikih s celiakijo je šlo v korak z novimi dognanji in je v zadnjih letih postalo enostavnejše, predvsem pa manj obremenjujoče za bolnike. Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) je...

Rakave tvorbe v trebušni votlini

Rakave ali maligne bolezni so pri otrocih redke a najtežje bolezni. Še do nedavnega so bile skoraj neizogibno smrtne in mnogi poučeni so takšnega mnenja še danes. V gospodarsko razvitih deželah in tudi pri nas so rakave bolezni takoj za prometnimi nesrečami najpogostejši vzrok za smrt pri otrocih. Rakave bolezni danes niso več neozdravljive.Napredek v sodobnem zdravljenju rakave bolezni je plod trdega dela mnogih strokovnjakov, ki so združevali in izmenjevali svoje izkušnje. Pri otrocih se srečamo z različnimi vrstami rakave bolezni....

Razdvojeni ob kozarcu piva

Misel nanj je nemalokrat preveč mamljiva, da bi se ga vzdržali celo bolniki s celiakijo. predvsem v tujini je mogoče kupiti pivo z oznako »brez glutena«. Na tradicionalnem Oktobrfestu v münchnu v goste vabijo tudi bolnike s celiakijo. In celo nekateri testi o vsebnosti glutena v posamezni vrsti, znamki piva pihajo na dušo pivoljubom. Si ga res smemo privoščiti? V Slovenskem društvu za celiakijo razpolagamo z rezultati nekaterih analiz piv, ki so namenjena širokemu krogu kupcev in so proizvedena v Sloveniji. Večina...

Smernice za uravnoteženo prehrano

Bolnik s celiakijo mora iz prehrane izključiti vsa žita, ki vsebujejo gluten (pšenica, pira, rž, kamut, ječmen, oves) in vsa živila, ki vsebujejo gluten. Za zagotavljanje dnevnih potreb vseh pomembnih hranil ter vitaminov je pomembna tudi prehranska kakovost brezglutenske diete. Raziskava, narejena v okviru magistrske naloge Prehranski vnos in telesna sestava odraslih bolnikov s celiakijo v Sloveniji je pokazala, da je imel velik del vseh preiskovancev v raziskavi, predvsem žensk, previsok indeks telesne mase (ITM višji od 24,9 kg/m2 telesno težo...

Vloga medicinske sestre pri timski obravnavi bolnika s celiakijo

Vsaka kronična bolezen je veliko breme, ki ga od bliže spoznajo le tisti, ki ga nosijo. Celiakija pri odraslih je ena od tistih bolezni, o kateri se premalo govori. Od bolnika zahteva veliko odrekanja. S pričetkom dela v GASTRO-ONKO AMBULANTI KLIN.ODD ZA GASTROENTEROLOGIJO KLINIČNEGA CENTRA sem sama o celiakiji vedela le toliko, kolikor sem se naučila v šoli. Iz lastnih izkušenj pa vem, da znanje pridobljeno v šoli ne zadošča za kvalitetno delo. Srečanja z bolniki s celiakijo mi omogočajo, da...

Živeti brez glutena: izziv za vsakogar

Edina možnost za bolnika s celiakijo je popolna eliminacija glutena iz prehrane. Kakorkoli, to je v današnjem času veliko lažje reči kot tudi storiti. Vsi bolniki s celiakijo vedo, da se morajo v prehrani strogo izogibati pšenice, ovsa, ječmena in rži. Na prvi pogled gre za dokaj enostavno dieto, vendar pa verjetno ni bolnika s celiakijo, ki bi lahko temu pritrdil. Poleg tega najnovejši trendi v živilski industriji kažejo, da se gluten vedno bolj pogosto uporablja kot dodatek (aditiv) tudi...

Kontakt

  This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it.
  +386 (0)2 300 63 50
  +386 (0)2 300 63 51
  Ljubljanska ulica 5 | 2000 Maribor

Delovni čas pisarne SDC
Pon - Pet: od 09.00 do 13.00
Pisarna zaradi bolniške odsotnosti deluje omejeno.
 

Povežite se z nami