Živeti brez glutena: izziv za vsakogar

Edina možnost za bolnika s celiakijo je popolna eliminacija glutena iz prehrane. Kakorkoli, to je v današnjem času veliko lažje reči kot tudi storiti. Vsi bolniki s celiakijo vedo, da se morajo v prehrani strogo izogibati pšenice, ovsa, ječmena in rži. Na prvi pogled gre za dokaj enostavno dieto, vendar pa verjetno ni bolnika s celiakijo, ki bi lahko temu pritrdil. Poleg tega najnovejši trendi v živilski industriji kažejo, da se gluten vedno bolj pogosto uporablja kot dodatek (aditiv) tudi v živilih, ki ga naravno sicer ne vsebujejo.

Jasno je, da mora za popolno brezglutensko dieto narediti najvee vsak sam, saj lastnega telesa in zdravja pae ne gre goljufati. Ravno tako je pomembno, da z medsebojno komunikacijo pomagamo drug drugemu, predvsem pa vsem tistim, ki se z brezglutensko dieto šele srečujejo. Vsem tistim, ki se jim zdi, da je njihovo življenje zaradi diete nenadoma postalo preveč zapleteno, naj v olajšanje povem, da je dieta brez glutena predvsem bolj zdrava on “normalne” hrane, saj vsakogar prisili, da si veeino tistega, kar zaužije, skrbno pripravi doma. S tem se izogne prenekaterim nezdravim dodatkom v industrijsko pripravljeni hrani. Poleg tega ima bolnik s celiakijo vedno na voljo sveže, nepredelano sadje in zelenjavo, kot tudi meso in domače mesne proizvode (tiste brez pšeničnih dodatkov seveda)- in kaj je lahko še bolj zdravega od popolnoma svežih in naravnih živil? Če pustite domišljiji prosto pot, lahko ustvarite okusne koruzne, ajdove, krompirjeve in riževe jedi, ki so lahko osnova zdravega načina prehranjevanja. Najenostavneje bo, če boste brezglutensko dieto jemali kot recept za boljše in kvalitetnejše, predvsem pa zdravo in dolgo življenje.

V okviru pričujočega sestavka, ki je v pretežni meri povzetek informacij o celiakalni dieti, ki jih zbirajo ameriška društva za podporo bolnikom s celiakijo in so dostopni prek elektronske pošte in Interneta (za podrobnosti glej reference na koncu), želim poudariti tiste elemente, o katerih je bilo do sedaj še premalo izrečenega in napisanega. Želela bi, da vam informacije, ki sem jih na tak način zbrala, pomenijo le neko splošno vodilo pri nakupu prehrambenih proizvodov; zavedati se morate, kateri živilski aditivi lahko skrivajo gluten, kar pa seveda ne pomeni, da ga tudi zares vsebujejo. Odločitev za nakup izdelka, iz katerega je možno razbrati, da bi lahko vseboval gluten, pa seveda ostaja še vedno samo vaša.

Kadar se odločate za nakup nekega proizvoda, vedno najprej natančno preberite deklaracijo (seznam sestavin) na prehrambenem izdelku. Če ste v dvomih, se z vprašanjem vedno lahko obrnete neposredno na proizvajalca. Posebno pozorni bodite na dodana zgoščevalna sredstva, ki pogosto vsebujejo pšenično moko, gluten pa lahko vsebujejo tudi nekateri emulgatorji in stabilizatorji. Zavedajte se, da je pšenična moka v prehrambeni industriji priljubljeno polnilo, vezivo in tudi ojačevalec okusa, kot tudi dejstva, da izdelki z oznako “brez dodane pšenične moke” niso nujno tudi brez glutena. Izdelki, ki vsebujejo katere od “sumljivih” sestavin, za bolnika s celiakijo niso varni vse dotlej, dokler od proizvajalca ni dobil zagotovila, da vsebujejo samo sestavine brez glutena.

Poleg klasičnih jedi iz žitaric (kruh, testenine, pecivo, piškoti, vsi močnati izdelki, mesne omake, kremne juhe...), ki so v dietni prehrani bolnika s celiakijo samoumevno na “negativni listi”, pa naj na tem mestu omenim nekatera, ki tudi vsebujejo gluten in se jim je potrebno vedno izogniti:

  • mehki siri z modro plesnijo: običajno jih pridobivajo tako, da fino uprašene krušne drobtine posujejo po sirovi masi, kar služi za hrano dodanim glivam, ki potujejo po tej masi, ob tem pa nastanejo modri in zeleni plesnivi pasovi na siru. Med t.i. modre sire spadajo roquefort, gorgonzola, danish blue, american blue ipd.
  • bel kis destiliran, iz žitne mase, ter solatni prelivi, ki tak kis vsebujejo (vinski, jaboleni in rižev kis so brez glutena)

Vprašljivi so tudi prehrambeni proizvodi, ki vsebujejo katere od spodaj naštetih sestavin:

  • modificiran škrob je lahko pripravljen iz koruze, tapioke ali krompirja, pogosto pa je, zaradi dobrih zgoščevalnih lastnosti, to prav pšenični škrob.
  • mnogi izdelki (npr. juhe, salame, hrenovke, hamburger, paradižnikova mezga) lahko vsebujejo HVP ali HPP (hidrolizirane rastlinske proteine) nedefiniranega izvora (lahko so pripravljeni iz pšenice, ječmena, soje, riža, koruze, arašidov ali mlečnega kazeina); pred uporabo takega živila se je potrebno pri proizvajalcu preprieati o izvoru HVP
  • karamelna barva (obieajno sredstvo, ki ga ponekod dodajajo živilom, da dosežejo željeno barvo) je lahko pripravljena iz dekstroze (koruza), invertnega sladkorja, laktoze ali sukroze; če je temu tako, potem je brez glutena. Za pripravo pa lahko uporabijo tudi škrobne hidrolizate ali ječmenov slad, ki vsebuje gluten
  • dextrin: tudi tu velja, da je varen, če je pripravljen iz koruze, krompirja, tapioke ali riža, ne pa tudi, če je pripravljen iz pšenice. Izogibajte se izdelkom z dodanim dextrinom, če njegov izvor ni točno definiran (npr. koruzni dextrin). Malto-dextrin je pripravljen iz koruznega škorba in je zato varen
  • tudi kvas je lahko problematičen: razraščanje kvasa se namreč vrši na gojiščih, ki vsebujejo škrob (tudi pšenični) in slad (lahko ječmenov). Sledi sušenje v procesu, kjer kot sušilno sredstvo običajno uporabljajo krompirjev škrob (ali pa katerega drugega). Od te stopnje je odvisno, ali bo kvas, ki se pojavi na prodajnih policah, brez glutena
  • pogosto je na živilih naveden tudi slad (angl. “malt”). Na splošno velja, da se pod tem imenom deklarira ječmenov slad, zato vsebuje gluten; seveda pa ni izključeno, da ne gre za koruzni slad, ki je seveda dovoljen. Pred nakupom se zato pozanimajte o izvoru dodanega slada. Pogosto ga srečujemo v mlečnih proizvodih (nekatere vrste čokoladnega mleka) in sladkarijah, lahko pa ge vsebuje celo rižev sirup.

Ti, in verjetno tudi mnogi drugi živilski dodatki, ki so lahko vir glutena, postavljajo pod vprašaj prenekatere izdelke, s katerimi se vsakodnevno srečujemo. To seveda ne pomeni, da prehrambenega proizvoda brez glutena ni; pomeni le, da je gluten lahko prisoten tudi:

  • v mehkih sirih, sirnih namazih, nekaterih sladoledih
  • v nekaterih salamah, paštetah in mesnih izdelkih, katerim kot polnilo velikokrat dodajajo pšenični škrob (izdelkom z dodanim pšenienim škrobom se izogibajte v enaki meri kot tistim z dodano pšenično moko, ker še vedno vsebujejo delež gliadinske frakcije)
  • v nekaterih instant kakavovih napitkih (npr. Ovaltine, ki dokazano vsebuje gluten), bombonih in čokoladah, katerim je bila kot polnilo dodana pšenična moka
  • v ketchupu, majonezi, v večini sojinih omak, v nekaterih vrstah margarine in lahko tudi v začimbah (npr. curry; tu ponekod dodajajo moko zato, da ostane sipek in se ne zleplja)
  • v ajdovi moki: le-ta je lahko kontaminirana s pšenično moko, če je bil ob mletju uporabljan isti mlin; zato se vedno, če je le mogoče, prepričajte, ali je v procesu mletja obstajala možnost kontaminacije. Predvsem pa se izogibajte industrijskim mešanicam ajdove in pšenične moke, ki jih na našem tržišču prodajajo kar pod imenom “čista ajdova moka”

Nekatere začinjene vrste pomfrita ali čipsa imajo lahko dodano pšenično moko ali pa so z njo kontaminirani; pazljivost je potrebna tudi pri zamrznjenih krompirjevih izdelkih, ki vsebujejo pšenično moko kot prezervativ za ohranjanje svežega videza (in je na deklaraciji tudi navedena). Če naročate pomfrit v restavraciji, se prepričajte, da ga ne pečejo v istem olju v katerem cvrejo tudi panirane jedi! Pomembno je tudi vedeti, ali pri vsakodnevnem čiščenju oz. recikliranju olja uporabljajo ločene filtre za olje, v katerem so pekli krompir in za tisto, v katerem so cvrli panirane jedi. Tudi pri pripravi mesnih jedi na žaru je potrebna previdnost: ali vam ga resnično lahko spečejo na takem žaru, kjer ni nobene možnosti kontaminacije z pšenično moko iz jedi, ki so jih pred tem pripravljali za druge goste?

Nekatera živila ponekod posujejo s pšenično moko med pakiranjem, z namenom, da se ne zlepijo (npr. krompirjev čips, lešniki, fige); tega, kar dodajajo med procesom pakiranja, pa jim po zakonu ni potrebno posebej deklarirati. Nekateri proizvajalci dodajajo pšenično moko celo mletemu sladkorju z namenom, da le-ta med shranjevanjem ostane suh in sipek. Tudi pri žvečilnih gumijih je potrebna previdnost, saj nekateri vsebujejo ovseno moko ali pa so z njo posuti. Ravnajte se po pravilu, da vsako industrijsko pripravljeno živilo, kateremu so dodane komponente na osnovi neimenovanih žitaric (npr. škrob, ki je lahko koruzni, ali pa tudi ne), vsebuje gluten (dokler proizvajalec ne dokaže, da temu ni tako), zato se mu izognite.

Pozorni bodite tudi pri nakupu raznih riževih mešanic in riževih derivatov: “Puffed rice” je brez glutena, “Crisp rice” pa ne, saj vsebuje ječmenov slad, nekateri podatki iz ameriških raziskav pa kažejo, da ponekod vsebuje tudi do 50% pšenične moke!

Gluten je prisoten tudi v lepilih na pisemskih ovojnicah in znamkah, lahko pa ga vsebujejo tudi nekatere šminke in tudi zdravila (kot polnilo ali kot oblogo). SDC si prizadeva, da bi od domačih proizvajalcev zdravil dobil natančne informacije o vsebnosti glutena v farmacevtskih preparatih, o čemer boste vsekakor obveščeni.

In še nekaj je: plastelin! Na našem trgu je še posebej popularen Playdoh plastelin, ki je pripravljen iz pšenične moke. Če imate majhnega otroka s celiakijo in se ne morete izogniti naključnim polzenjem rok v usta, potem se tovrstnemu ustvarjanju raje odpovejte, ali pa otroka vsaj skrbno nadzorujte. Ne pozabite, da si mora pred obrokom zares dobro umiti roke, da ne bi prišlo do kontaminacije hrane z glutenom. Še vedno pa obstaja še ena možnost, ki bo razveselila predvsem malega nadobudnega kuharja: zmešajte po pol lončka riževe moke, koruznega škroba in soli, dodajte en lonček vode, eno žlico jedilnega olja ter živilsko barvo. Vse skupaj skuhajte, in pustite vreti na majhnem ognju 3 minute, da nastane “žoga”. Otroku boste tako postregli z edinstvenim plastelinom, ki ga je verjetno bolje hraniti v hladilniku (p.s.: recept ni preverjen, zato ne morem dati nobenih zagotovil o kvaliteti; če ima kdo boljšo idejo, naj se vsekakor oglasi!)

Tisti, ki bi se želeli okrepčati z alkoholno pijačo, morate vedeti, da je popolnoma “varno” le vino, od žganih pijač pa večina vrst ruma in tequile. Konjak in vodka lahko vsebujeta gluten (če je destilacija potekala iz žitaric) ali pa tudi ne (če je destilacija potekala iz krompirja ali grozdja). Na prepovedanem seznamu so: pivo (tudi nealkoholno), whiskey, večina likerjev, bourbon, gin. Posledično se tako na t.i. “negativni listi” znajdejo tudi različni alkoholni ekstrakti (npr. vanilijev) in arome, ki jih pripravljajo z alkoholom, destiliranim iz prepovedanih žitaric.

Rečemo lahko, da popolnoma varnih industrijskih prehrambenih proizvodov ni (razen seveda tistih specialnih, z oznako “brez glutena” na embalaži), saj v nobenem primeru ne morete izključiti možnosti kontaminacije med proizvodnim procesom, poleg tega pa proizvajalec tudi ni dolžan deklarirati sestavin (npr. moke), ki so bile prisotne na delovni površini npr. med oblikovanjem nekega industrijsko pripravljenega prehrambenega proizvoda. Tako je še vedno najbolj zanesljivo, da se obrnete direktno na proizvajalca in zahtevate (po možnosti v pisni obliki) pošten odgovor. Vsi v društvu si moramo prizadevati, da bi pridobili čimveč prehrambenih deklaracij, ki bi jih potem posredovali vsem članom društva, saj si lahko na tak način najbolje medsebojno pomagamo. Zatorej, če ste se dokopali do kakršnihkoli informacij v zvezi z vsebnostjo glutena v prehrambenih proizvodih, sporočite to na sedež društva!

Avtor:

Mag. Martina Brank, dipl. ing. farm.

Strokovni članki o celiakiji

Alergija in intoleranca za zaužita živila pri odraslih

Nekateri bolniki, ki bolehajo za celiakijo, imajo težave v prebavilih in tudi na drugih organih, pa čeprav se strogo držijo brezglutenske diete. Vzrok za to je iskatipoleg drugih dejavnikov-tudi v alergiji ali intoleranci za nekatera druga zaužita živila in ne samo za gluten. Vzroki za nastanek alergije za zaužita živila pri bolnikih s celiakijo:Ugotovljeno je, da so posamezni bolniki s celiakijoalergiki, kar pomeni, da so genetsko nagnjeni k izdelavi protiteles IgE, ki so vzrok za alergijske reakcije. Pri takšnih osebah vnetje...

Celiakija - glutenska enteropatija

Celiakija je z vidika današnjem medicine neozdravljiva avtoimunska bolezen, ki nastane pri osebah z genetsko predispozicijo in najpogosteje prizadene tanko črevesje. Bolezen povzroča beljakovina gluten, ki se nahaja v nekaterih žitih in sicer v pšenici, ječmenu, rži (podobna beljakovina pa se nahaja tudi v ovsu). Posledica preobčutljivosti je stanjšanje – atrofija resic sluznice tankega črevesa, ki ni več sposobna vsrkati dovolj hranilnih snovi iz črevesja v kri, kar privede do simptomov in komplikacij. Ker nam prisotnost protiteles jasno kaže na bolezen,...

Celiakija - so res krivi geni naših davnih prednikov?

Najbrž se vsakdo, ki se ukvarja s celiakijo, bodisi poklicno ali pa je sam ali pa nekdo od družinskih članov obolel za to boleznijo, včasih vpraša: zakaj se je pojavila celiakija in kako je mogoče, da bolezen preobčutljivosti na eno najbolj pogostih hranil v človeški družbi prizedane toliko ljudi? Kolikor je znano, je celiakija pogojena z navzočnostjo določenih genov, ki posameznika predisponirajo, da ob delovanju še nepopolnoma neznanih dejavnikov okolja oboli. Kako to, da bolezen ni izkoreninil naravni izbor, da...

Celiakija pri odraslih

Celiakija je bolezen tankega črevesa, ki se razvije zaradi preobčutljivosti na beljakovino gluten, oziroma na njegov alkoholni izvleček gliadin. Posledica preobčutljivosti je stanjšanje resic sluznice tankega črevesa.Tako spremenjena sluznica ni več sposobna vsrkati dovolj določenih hranilnih snovi iz črevesja v kri. Celiakija se lahko pojavi že v otroštvu ali pa šele v odrasli dobi. Zakaj se pojavi pri nekaterih šele v odrasli dobi, še ne razumemo popolnoma. Prevladuje mnenje, da je bolezen pri tistih, pri katerih se pojavi šele v odrasli...

Dermatitis herpetiformis durhring (DHD) pri otrocih

Definicija bolezni DHD je redko, zelo srbeče kronično se ponavljajoče obolenje kože. Izpuščaj je običajno razporejen po telesu sistematično in ga tvorijo trije tipi kožnih vzbrsti: drobni mehurčki, brbončice in koprivka. Prevladujejo mehurčki, zato bolezen uvrščamo med mehurčaste (bulozne) bolezni kože. Prvi je bolezen opisal in imenoval zdravnik Duhring že leta 1884, ko je opazil, da so kožne vzbrsti rade grupirajo v žarišča, ki spominjajo na herpes. Od tu izraz dermatitis herpetiformis (vnetje kože podobno herpesu). Največkrat zbolevajo moški (dvakrat pogosteje od žensk)...

Endoskopska preiskava v otroški dobi

V zadnjih petnajstih letih so se v pediatrični gastroenterologiji začele uveljavljati v diagnostične in terapevtske namene mnoge nove preiskave, ki se pogosto pri otrocih in odraslih razlikujejo. Nepravilno opravljene preiskave rezultirajo pri otrocih z znatno večjo možnostjo za poškodbe in ne nazadnje smrti. Zato je v pediatrični gastroenterologiji potrebno oceniti prednosti in pomanjkljivosti planiranih diagnostičnih preiskav v odnosu na vrednost rezultatov diagnostičnega postopka in možnih komplikacij. Med vsemi novejšimi preiskavami se je endoskopija najbolj uveljavila v pediatrični gastroenterologiji. Razvoj fiberoptičnih endoskopskih...

Epidemiologija celiakije v Evropi

V eni od prvih epidemioloških študij celiakije v Evropi leta 1950 so prikazani podatki o incidenci celiakije, ki je bila v Angliji in Walesu 1/8000 in na Škotskem 1/4000. Diagnoza je takrat temeljila na klasičnih kliničnih značilnostih bolezni in laboratorijskih metodah za dokazovanje malabsorpcije. Uporaba peroralne biopsije tankega črevesa in kasneje kriterijev združenja ESPGAN za diagnosticiranje celiakije sta pomembno vplivala na incidenco celiakije, ki je do srede 70-tih let signifikantno rastla. Najvišjo incidenco so takrat ugotavljali na Irskem, 1/514, in v...

Ko brezglutenska dieta ne »deluje« več

Rezistentna ali refraktorna celiakija V mislih nimamo površne diete brez glutena, ki seveda ne more delovati. V mislih imamo strogo dieto in njeno dosledno spoštovanje, a ta preprosto ne učinkuje. Simptomi, kot so utrujenost, hujšanje, sprememba konsistence blata in velikokrat napihnjenost, s tem pa tudi bolečine v trebuhu, kljub dieti vztrajajo. To so vodilni simptomi rezistentne ali refraktorne celiakije (v nadaljevanju RC), mi potrdi doc. dr. Rado Janša, dr. med., ki se ukvarja z bolniki z RC na Kliničnem oddelku za...

Koliko glutena škodi?

Celiakija je imunsko posredovana sistemska bolezen, ki jo pri genetsko dovzetnih posameznikih sproži uživanje glutena. Ta aktivira imunski sistem in posledice zaužitja se močno okrepijo. Zato ne velja več enostavna primerjava »malo glutena – malo škode«, »veliko glutena – veliko škode«. Že majhne količine glutena lahko sprožijo obsežno reakcijo. Zato je edini uspešni način zdravljenja stroga brezglutenska dieta brez zavednih prekrškov in s primerno pozornostjo na skriti gluten. Občutljivost bolnikov je različna. Medtem, ko nekateri reagirajo takoj s simptomi in po...

Kožne spremembe pri celiakiji

Celiakija je imunsko posredovano vnetje tankega črevesa, ki ga povzroča preobčutljivost na gluten in sorodne beljakovine pri genetsko predisponiranih osebah. Razen prebavnih težav se celiakija pogosto kaže tudi z zunaj črevesnimi manifestacijami. Poleg genetske podlage k nastanku celiakije verjetno prispeva tudi starost, pri kateri otroku v prehrano prvič uvedemo gluten. Prezgodnje uvajanje v času, ko je črevesna stena še nezrela in močno propustna, predstavlja močan stimulus za imunski sistem. Po drugi strani pa imunski sistem beljakovine, s katerimi se sreča dovolj...

Moke brez glutena

V naši prehrani poznamo in uporabljamo več vrst mok: iz žit, semen, plodov (npr: orehov), korenin in gomoljev. Postopek pridelave katerekoli moke je kompleksen. Sestavine, iz katerih želimo moko, obdelamo in zmeljemo. Moko iz gomoljev in korenin zaradi njenega izrazitega okusa po zemlji pogosto ne uporabljamo samostojno. V brezglutenski dietni prehrani pa so samostojno ali v medsebojni kombinaciji uporabne bolj ali manj poznane vrste mok in škrobov. Škrob je značilna sestavina moke, ki ostane, ko iz meljaka odstranimo beljakovine. V...

Nova diagnostična merila za celiakijo pri otrocih in mladostnikih

Celiakija je zelo pogosta kronična bolezen, ki jo povzroča neustrezen imunski odziv na beljakovine v zrnju pšenice (gliadin), rži (secalin) in ječmena (hordein), ki jih s skupnim imenom imenujemo "gluten". Pri bolnikih s celiakijo v krvi redno dokažemo prisotnost za celiakijo značilnih protiteles, prav tako pa odkrivamo značilne histološke spremembe sluznice tankega črevesa. Bolezen se lahko razvije le pri bolnikih, ki imajo ustrezen genetski zapis. V preteklosti se je mislilo, da je bolezen redka, v zadnjih desetletjih pa so številne raziskave...

Nove smernice Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano za diagnostiko celiakije

Povzetek Diagnostična merila za celiakijo Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) so bila nazadnje revidirana leta 1990. Od takrat je prišlo do številnih novosti v razumevanju bolezni in razvoja novih, bolj zanesljivih diagnostičnih metod. Nova diagnostična merila ločijo glede na način diagnostičnega postopka dve skupini otrok in mladostnikov: otrok in mladostnike s simptomi, ki kažejo na celiakijo in asimptomatske otroke in mladostnike, ki so izpostavljeni večjemu tveganju za razvoj celiakije. V skupini, kjer posumimo na celiakijo zaradi značilnih simptomov (prva...

Oves v dieti brez glutena – da ali ne?

Že vrsto let se razpravlja o varnosti in ustreznosti vključitve ovsa in izdelkov iz ovsa v dieto brez glutena. Oves in izdelki iz njega imajo visoko hranilno vrednost (so dober vir beljakovin, maščob, vitaminov, mineralov, prehranskih vlaknin in antioksidantov) in ugodno vplivajo na zdravje. Oves ne vsebuje glutena, vsebuje pa glutenu podobno beljakovin avenin, ki v redkih primerih, manj kot 5%, povzroča črevesno vnetje. Na podlagi obsežnih kliničnih študij so ugotovili, da je oves primeren v prehrani oseb s celiakijo....

Prolamin, gluten, gliadin; za kaj pravzaprav gre?

Proteini (beljakovine) so polimeri aminokislin. 20 različnih aminokislin je povezanih med seboj s peptidno vezjo v točno določenem zaporedju podobno kakor biseri na ogrlici; to zaporedje definira določeno beljakovino. Pšenica, rž, ječmen in oves vsebujejo poleg škrobne komponente tudi visok odstotek beljakovin s skupnim imenom prolamini (pri pšenični moki je ta delež okrog 10%, najmanjši delež pa vsebuje oves), ki se med temi žitaricami sicer razlikujejo, vendar pa so si nekatera aminokislinska zaporedja kljub temu presenetljivo podobna. Nekatera od teh...

Protitelesa proti tkivni transglutaminazi

Celiakija je znana že več kot 100 let, škodljiv vpliv glutena v hrani bolnikov s to boleznijo pa poznamo že od leta 1950. Od takrat smo priča hitremu napredku na področju celiakije, nova spoznanja pa so v veliki meri spremenila naše gledanje na to bolezen. Postavljanje diagnoze pri bolnikih s celiakijo je šlo v korak z novimi dognanji in je v zadnjih letih postalo enostavnejše, predvsem pa manj obremenjujoče za bolnike. Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) je...

Rakave tvorbe v trebušni votlini

Rakave ali maligne bolezni so pri otrocih redke a najtežje bolezni. Še do nedavnega so bile skoraj neizogibno smrtne in mnogi poučeni so takšnega mnenja še danes. V gospodarsko razvitih deželah in tudi pri nas so rakave bolezni takoj za prometnimi nesrečami najpogostejši vzrok za smrt pri otrocih. Rakave bolezni danes niso več neozdravljive.Napredek v sodobnem zdravljenju rakave bolezni je plod trdega dela mnogih strokovnjakov, ki so združevali in izmenjevali svoje izkušnje. Pri otrocih se srečamo z različnimi vrstami rakave bolezni....

Razdvojeni ob kozarcu piva

Misel nanj je nemalokrat preveč mamljiva, da bi se ga vzdržali celo bolniki s celiakijo. predvsem v tujini je mogoče kupiti pivo z oznako »brez glutena«. Na tradicionalnem Oktobrfestu v münchnu v goste vabijo tudi bolnike s celiakijo. In celo nekateri testi o vsebnosti glutena v posamezni vrsti, znamki piva pihajo na dušo pivoljubom. Si ga res smemo privoščiti? V Slovenskem društvu za celiakijo razpolagamo z rezultati nekaterih analiz piv, ki so namenjena širokemu krogu kupcev in so proizvedena v Sloveniji. Večina...

Smernice za uravnoteženo prehrano

Bolnik s celiakijo mora iz prehrane izključiti vsa žita, ki vsebujejo gluten (pšenica, pira, rž, kamut, ječmen, oves) in vsa živila, ki vsebujejo gluten. Za zagotavljanje dnevnih potreb vseh pomembnih hranil ter vitaminov je pomembna tudi prehranska kakovost brezglutenske diete. Raziskava, narejena v okviru magistrske naloge Prehranski vnos in telesna sestava odraslih bolnikov s celiakijo v Sloveniji je pokazala, da je imel velik del vseh preiskovancev v raziskavi, predvsem žensk, previsok indeks telesne mase (ITM višji od 24,9 kg/m2 telesno težo...

Vloga medicinske sestre pri timski obravnavi bolnika s celiakijo

Vsaka kronična bolezen je veliko breme, ki ga od bliže spoznajo le tisti, ki ga nosijo. Celiakija pri odraslih je ena od tistih bolezni, o kateri se premalo govori. Od bolnika zahteva veliko odrekanja. S pričetkom dela v GASTRO-ONKO AMBULANTI KLIN.ODD ZA GASTROENTEROLOGIJO KLINIČNEGA CENTRA sem sama o celiakiji vedela le toliko, kolikor sem se naučila v šoli. Iz lastnih izkušenj pa vem, da znanje pridobljeno v šoli ne zadošča za kvalitetno delo. Srečanja z bolniki s celiakijo mi omogočajo, da...

Živeti brez glutena: izziv za vsakogar

Edina možnost za bolnika s celiakijo je popolna eliminacija glutena iz prehrane. Kakorkoli, to je v današnjem času veliko lažje reči kot tudi storiti. Vsi bolniki s celiakijo vedo, da se morajo v prehrani strogo izogibati pšenice, ovsa, ječmena in rži. Na prvi pogled gre za dokaj enostavno dieto, vendar pa verjetno ni bolnika s celiakijo, ki bi lahko temu pritrdil. Poleg tega najnovejši trendi v živilski industriji kažejo, da se gluten vedno bolj pogosto uporablja kot dodatek (aditiv) tudi...

Kontakt

  This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it.
  +386 (0)2 300 63 50
  +386 (0)2 300 63 51
  Ljubljanska ulica 5 | 2000 Maribor

Delovni čas pisarne SDC
Pon - Pet: od 09.00 do 13.00
Pisarna zaradi bolniške odsotnosti deluje omejeno.
 

Povežite se z nami