Epidemiologija celiakije v Evropi

V eni od prvih epidemioloških študij celiakije v Evropi leta 1950 so prikazani podatki o incidenci celiakije, ki je bila v Angliji in Walesu 1/8000 in na Škotskem 1/4000. Diagnoza je takrat temeljila na klasičnih kliničnih značilnostih bolezni in laboratorijskih metodah za dokazovanje malabsorpcije.

Uporaba peroralne biopsije tankega črevesa in kasneje kriterijev združenja ESPGAN za diagnosticiranje celiakije sta pomembno vplivala na incidenco celiakije, ki je do srede 70-tih let signifikantno rastla. Najvišjo incidenco so takrat ugotavljali na Irskem, 1/514, in v Avstriji, Gradec, 1/493. Vzporedno s porastom incidence se je starost v času diagnosticiranja bolezni znižala. Do začetka 80-tih let so v mnogih državah, npr. Nemčiji, na Poljskem, v Španiji, na Portugalskem in v nekaterih italijanskih pokrajinah omenjali porast kumulativne incidence. Ti podatki so bili zelo verjetno posledica izboljšanja diagnostike bolezni. Podobni trendi na Švedskem imajo verjetno drugačno osnovo. Tam je očiten porast incidence celiakije od leta 1980 dalje, ki se omejuje samo na Švedsko, v nasprotju s sosednjimi skandinavskimi državami, kjer je incidenca celiakije znatno nižja. Porasta incidence ni možno pripisati izboljšanju diagnostike, saj je bila že prej na enako visoki ravni. Zanimivo je, da narašča število dojenčkov s celiakijo, kar bo zahtevalo natančnejše raziskave.

Podoben porast incidence je opaziti tudi v Italiji, na Siciliji, v Alžiriji. Ob koncu 80-tih let je bila torej najvišja incidenca celiakije v Evropi na Švedskem, 1/250, in takoj za njo v Italiji.

Do srede 70-tih let je bil opisan porast incidence v mnogih državah, čemur je sledil padec incidence. Ta padajoči trend je bil izrazit v Angliji in na Irskem, posebej opazen je bil pri otrocih, mlajših od dveh let. V 80-tih letih je bil padec ugotovljen tudi v Nemčiji, na Poljskem, Madžarskem, v Španiji in na Portugalskem, medtem ko se je na Danskem, Finskem, v Franciji in južni Nizozemski incidenca bolezni znižala že okoli leta 1975. V teh deželah se danes srečujemo z novim pojavom, t.j. vse večjo starostjo, v kateri je bolezen diagnosticirana, in z naraščanjem števila atipičnih primerov in latentne celiakije.

V okviru retrospektivne študije za obdobje 1975 - 1990, ki smo jo naredili na Otroškem oddelku Splošne bolnišnice Maribor, smo ugotovili v SV Sloveniji porast incidence celiakije v 80-tih letih od 1/2000 leta 1975 na 1/780 leta 1990. Od 48 otrok, zajetih v študiji, je bilo 85 % mlajših od dveh let v času, ko smo naredili prvo biopsijo tankega črevesa. Do 1989. leta smo uporabljali klasične diagnostične kriterije združenja ESPGAN, tako da menimo, da so bile diagnoze bolezni točne. Od leta 1990 uporabljamo modificirane kriterije združenja ESPGAN, od leta 1992 pa določamo tudi antigliadinska protitelesa (AGA) in antiendomizijska protitelesa (EMA) kot presejalni test za celiakijo. Zanimivo bo na podlagi spremenjenih kriterijev ponovno oceniti incidenco celiakije v prospektivni študiji, ki smo jo začeli letos.

Porast incidence pri nas si razlagamo v prvi vrsti z izboljšano diagnostiko, ki jo je omogočila rutinska biopsija tankega črevesa pri kliničnem delu, podobno kot so to opažali v Evropi do sredine 70-tih let. Prehrana otrok se v analiziranem obdobju pri nas ni bistveno spremenila. Leta 1980 je bilo dojenih do 90 dni 33 % otrok, do 180 dni 22 % otrok (podatki se nanašajo na 87 % živorojenih otrok v Mariboru, redno spremljanih v posvetovalnicah v Zdravstvenem domu v Mariboru). Leta 1984 je bilo do 90 dni dojenih 34 % otrok, do 180 dni pa 26.5 % otrok (podatki za 75.5 % živorojenih otrok v Mariboru, spremljanih v posvetovalnicah ZD Maribor). V Sloveniji smo do leta 1984 priporočali uvajanje žitaric v prehrano otrok med 3. in 6. mesecem starosti, po letu 1985 pa šele po 6. mesecu starosti. Kljub temu opažamo porast incidence, starost ob diagnosticiranju celiakije pa se v omenjenem obdobju ni bistveno spremenila. Potrebno bo torej poiskati in raziskati še druge možne dejavnike porasta incidence.

Smiselno bi bilo razširiti analizo incidence celiakije na vso Slovenijo in iskati vzročne dejavnike za spremembe v pogostosti pojavljanja bolezni.

Avtor:

Prof. dr. Dušanka Mičetić - Turk, dr. med.

Strokovni članki o celiakiji

Alergija in intoleranca za zaužita živila pri odraslih

Nekateri bolniki, ki bolehajo za celiakijo, imajo težave v prebavilih in tudi na drugih organih, pa čeprav se strogo držijo brezglutenske diete. Vzrok za to je iskatipoleg drugih dejavnikov-tudi v alergiji ali intoleranci za nekatera druga zaužita živila in ne samo za gluten. Vzroki za nastanek alergije za zaužita živila pri bolnikih s celiakijo:Ugotovljeno je, da so posamezni bolniki s celiakijoalergiki, kar pomeni, da so genetsko nagnjeni k izdelavi protiteles IgE, ki so vzrok za alergijske reakcije. Pri takšnih osebah vnetje...

Celiakija - glutenska enteropatija

Celiakija je z vidika današnjem medicine neozdravljiva avtoimunska bolezen, ki nastane pri osebah z genetsko predispozicijo in najpogosteje prizadene tanko črevesje. Bolezen povzroča beljakovina gluten, ki se nahaja v nekaterih žitih in sicer v pšenici, ječmenu, rži (podobna beljakovina pa se nahaja tudi v ovsu). Posledica preobčutljivosti je stanjšanje – atrofija resic sluznice tankega črevesa, ki ni več sposobna vsrkati dovolj hranilnih snovi iz črevesja v kri, kar privede do simptomov in komplikacij. Ker nam prisotnost protiteles jasno kaže na bolezen,...

Celiakija - so res krivi geni naših davnih prednikov?

Najbrž se vsakdo, ki se ukvarja s celiakijo, bodisi poklicno ali pa je sam ali pa nekdo od družinskih članov obolel za to boleznijo, včasih vpraša: zakaj se je pojavila celiakija in kako je mogoče, da bolezen preobčutljivosti na eno najbolj pogostih hranil v človeški družbi prizedane toliko ljudi? Kolikor je znano, je celiakija pogojena z navzočnostjo določenih genov, ki posameznika predisponirajo, da ob delovanju še nepopolnoma neznanih dejavnikov okolja oboli. Kako to, da bolezen ni izkoreninil naravni izbor, da...

Celiakija pri odraslih

Celiakija je bolezen tankega črevesa, ki se razvije zaradi preobčutljivosti na beljakovino gluten, oziroma na njegov alkoholni izvleček gliadin. Posledica preobčutljivosti je stanjšanje resic sluznice tankega črevesa.Tako spremenjena sluznica ni več sposobna vsrkati dovolj določenih hranilnih snovi iz črevesja v kri. Celiakija se lahko pojavi že v otroštvu ali pa šele v odrasli dobi. Zakaj se pojavi pri nekaterih šele v odrasli dobi, še ne razumemo popolnoma. Prevladuje mnenje, da je bolezen pri tistih, pri katerih se pojavi šele v odrasli...

Dermatitis herpetiformis durhring (DHD) pri otrocih

Definicija bolezni DHD je redko, zelo srbeče kronično se ponavljajoče obolenje kože. Izpuščaj je običajno razporejen po telesu sistematično in ga tvorijo trije tipi kožnih vzbrsti: drobni mehurčki, brbončice in koprivka. Prevladujejo mehurčki, zato bolezen uvrščamo med mehurčaste (bulozne) bolezni kože. Prvi je bolezen opisal in imenoval zdravnik Duhring že leta 1884, ko je opazil, da so kožne vzbrsti rade grupirajo v žarišča, ki spominjajo na herpes. Od tu izraz dermatitis herpetiformis (vnetje kože podobno herpesu). Največkrat zbolevajo moški (dvakrat pogosteje od žensk)...

Endoskopska preiskava v otroški dobi

V zadnjih petnajstih letih so se v pediatrični gastroenterologiji začele uveljavljati v diagnostične in terapevtske namene mnoge nove preiskave, ki se pogosto pri otrocih in odraslih razlikujejo. Nepravilno opravljene preiskave rezultirajo pri otrocih z znatno večjo možnostjo za poškodbe in ne nazadnje smrti. Zato je v pediatrični gastroenterologiji potrebno oceniti prednosti in pomanjkljivosti planiranih diagnostičnih preiskav v odnosu na vrednost rezultatov diagnostičnega postopka in možnih komplikacij. Med vsemi novejšimi preiskavami se je endoskopija najbolj uveljavila v pediatrični gastroenterologiji. Razvoj fiberoptičnih endoskopskih...

Epidemiologija celiakije v Evropi

V eni od prvih epidemioloških študij celiakije v Evropi leta 1950 so prikazani podatki o incidenci celiakije, ki je bila v Angliji in Walesu 1/8000 in na Škotskem 1/4000. Diagnoza je takrat temeljila na klasičnih kliničnih značilnostih bolezni in laboratorijskih metodah za dokazovanje malabsorpcije. Uporaba peroralne biopsije tankega črevesa in kasneje kriterijev združenja ESPGAN za diagnosticiranje celiakije sta pomembno vplivala na incidenco celiakije, ki je do srede 70-tih let signifikantno rastla. Najvišjo incidenco so takrat ugotavljali na Irskem, 1/514, in v...

Ko brezglutenska dieta ne »deluje« več

Rezistentna ali refraktorna celiakija V mislih nimamo površne diete brez glutena, ki seveda ne more delovati. V mislih imamo strogo dieto in njeno dosledno spoštovanje, a ta preprosto ne učinkuje. Simptomi, kot so utrujenost, hujšanje, sprememba konsistence blata in velikokrat napihnjenost, s tem pa tudi bolečine v trebuhu, kljub dieti vztrajajo. To so vodilni simptomi rezistentne ali refraktorne celiakije (v nadaljevanju RC), mi potrdi doc. dr. Rado Janša, dr. med., ki se ukvarja z bolniki z RC na Kliničnem oddelku za...

Koliko glutena škodi?

Celiakija je imunsko posredovana sistemska bolezen, ki jo pri genetsko dovzetnih posameznikih sproži uživanje glutena. Ta aktivira imunski sistem in posledice zaužitja se močno okrepijo. Zato ne velja več enostavna primerjava »malo glutena – malo škode«, »veliko glutena – veliko škode«. Že majhne količine glutena lahko sprožijo obsežno reakcijo. Zato je edini uspešni način zdravljenja stroga brezglutenska dieta brez zavednih prekrškov in s primerno pozornostjo na skriti gluten. Občutljivost bolnikov je različna. Medtem, ko nekateri reagirajo takoj s simptomi in po...

Kožne spremembe pri celiakiji

Celiakija je imunsko posredovano vnetje tankega črevesa, ki ga povzroča preobčutljivost na gluten in sorodne beljakovine pri genetsko predisponiranih osebah. Razen prebavnih težav se celiakija pogosto kaže tudi z zunaj črevesnimi manifestacijami. Poleg genetske podlage k nastanku celiakije verjetno prispeva tudi starost, pri kateri otroku v prehrano prvič uvedemo gluten. Prezgodnje uvajanje v času, ko je črevesna stena še nezrela in močno propustna, predstavlja močan stimulus za imunski sistem. Po drugi strani pa imunski sistem beljakovine, s katerimi se sreča dovolj...

Moke brez glutena

V naši prehrani poznamo in uporabljamo več vrst mok: iz žit, semen, plodov (npr: orehov), korenin in gomoljev. Postopek pridelave katerekoli moke je kompleksen. Sestavine, iz katerih želimo moko, obdelamo in zmeljemo. Moko iz gomoljev in korenin zaradi njenega izrazitega okusa po zemlji pogosto ne uporabljamo samostojno. V brezglutenski dietni prehrani pa so samostojno ali v medsebojni kombinaciji uporabne bolj ali manj poznane vrste mok in škrobov. Škrob je značilna sestavina moke, ki ostane, ko iz meljaka odstranimo beljakovine. V...

Nova diagnostična merila za celiakijo pri otrocih in mladostnikih

Celiakija je zelo pogosta kronična bolezen, ki jo povzroča neustrezen imunski odziv na beljakovine v zrnju pšenice (gliadin), rži (secalin) in ječmena (hordein), ki jih s skupnim imenom imenujemo "gluten". Pri bolnikih s celiakijo v krvi redno dokažemo prisotnost za celiakijo značilnih protiteles, prav tako pa odkrivamo značilne histološke spremembe sluznice tankega črevesa. Bolezen se lahko razvije le pri bolnikih, ki imajo ustrezen genetski zapis. V preteklosti se je mislilo, da je bolezen redka, v zadnjih desetletjih pa so številne raziskave...

Nove smernice Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano za diagnostiko celiakije

Povzetek Diagnostična merila za celiakijo Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) so bila nazadnje revidirana leta 1990. Od takrat je prišlo do številnih novosti v razumevanju bolezni in razvoja novih, bolj zanesljivih diagnostičnih metod. Nova diagnostična merila ločijo glede na način diagnostičnega postopka dve skupini otrok in mladostnikov: otrok in mladostnike s simptomi, ki kažejo na celiakijo in asimptomatske otroke in mladostnike, ki so izpostavljeni večjemu tveganju za razvoj celiakije. V skupini, kjer posumimo na celiakijo zaradi značilnih simptomov (prva...

Oves v dieti brez glutena – da ali ne?

Že vrsto let se razpravlja o varnosti in ustreznosti vključitve ovsa in izdelkov iz ovsa v dieto brez glutena. Oves in izdelki iz njega imajo visoko hranilno vrednost (so dober vir beljakovin, maščob, vitaminov, mineralov, prehranskih vlaknin in antioksidantov) in ugodno vplivajo na zdravje. Oves ne vsebuje glutena, vsebuje pa glutenu podobno beljakovin avenin, ki v redkih primerih, manj kot 5%, povzroča črevesno vnetje. Na podlagi obsežnih kliničnih študij so ugotovili, da je oves primeren v prehrani oseb s celiakijo....

Prolamin, gluten, gliadin; za kaj pravzaprav gre?

Proteini (beljakovine) so polimeri aminokislin. 20 različnih aminokislin je povezanih med seboj s peptidno vezjo v točno določenem zaporedju podobno kakor biseri na ogrlici; to zaporedje definira določeno beljakovino. Pšenica, rž, ječmen in oves vsebujejo poleg škrobne komponente tudi visok odstotek beljakovin s skupnim imenom prolamini (pri pšenični moki je ta delež okrog 10%, najmanjši delež pa vsebuje oves), ki se med temi žitaricami sicer razlikujejo, vendar pa so si nekatera aminokislinska zaporedja kljub temu presenetljivo podobna. Nekatera od teh...

Protitelesa proti tkivni transglutaminazi

Celiakija je znana že več kot 100 let, škodljiv vpliv glutena v hrani bolnikov s to boleznijo pa poznamo že od leta 1950. Od takrat smo priča hitremu napredku na področju celiakije, nova spoznanja pa so v veliki meri spremenila naše gledanje na to bolezen. Postavljanje diagnoze pri bolnikih s celiakijo je šlo v korak z novimi dognanji in je v zadnjih letih postalo enostavnejše, predvsem pa manj obremenjujoče za bolnike. Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) je...

Rakave tvorbe v trebušni votlini

Rakave ali maligne bolezni so pri otrocih redke a najtežje bolezni. Še do nedavnega so bile skoraj neizogibno smrtne in mnogi poučeni so takšnega mnenja še danes. V gospodarsko razvitih deželah in tudi pri nas so rakave bolezni takoj za prometnimi nesrečami najpogostejši vzrok za smrt pri otrocih. Rakave bolezni danes niso več neozdravljive.Napredek v sodobnem zdravljenju rakave bolezni je plod trdega dela mnogih strokovnjakov, ki so združevali in izmenjevali svoje izkušnje. Pri otrocih se srečamo z različnimi vrstami rakave bolezni....

Razdvojeni ob kozarcu piva

Misel nanj je nemalokrat preveč mamljiva, da bi se ga vzdržali celo bolniki s celiakijo. predvsem v tujini je mogoče kupiti pivo z oznako »brez glutena«. Na tradicionalnem Oktobrfestu v münchnu v goste vabijo tudi bolnike s celiakijo. In celo nekateri testi o vsebnosti glutena v posamezni vrsti, znamki piva pihajo na dušo pivoljubom. Si ga res smemo privoščiti? V Slovenskem društvu za celiakijo razpolagamo z rezultati nekaterih analiz piv, ki so namenjena širokemu krogu kupcev in so proizvedena v Sloveniji. Večina...

Smernice za uravnoteženo prehrano

Bolnik s celiakijo mora iz prehrane izključiti vsa žita, ki vsebujejo gluten (pšenica, pira, rž, kamut, ječmen, oves) in vsa živila, ki vsebujejo gluten. Za zagotavljanje dnevnih potreb vseh pomembnih hranil ter vitaminov je pomembna tudi prehranska kakovost brezglutenske diete. Raziskava, narejena v okviru magistrske naloge Prehranski vnos in telesna sestava odraslih bolnikov s celiakijo v Sloveniji je pokazala, da je imel velik del vseh preiskovancev v raziskavi, predvsem žensk, previsok indeks telesne mase (ITM višji od 24,9 kg/m2 telesno težo...

Vloga medicinske sestre pri timski obravnavi bolnika s celiakijo

Vsaka kronična bolezen je veliko breme, ki ga od bliže spoznajo le tisti, ki ga nosijo. Celiakija pri odraslih je ena od tistih bolezni, o kateri se premalo govori. Od bolnika zahteva veliko odrekanja. S pričetkom dela v GASTRO-ONKO AMBULANTI KLIN.ODD ZA GASTROENTEROLOGIJO KLINIČNEGA CENTRA sem sama o celiakiji vedela le toliko, kolikor sem se naučila v šoli. Iz lastnih izkušenj pa vem, da znanje pridobljeno v šoli ne zadošča za kvalitetno delo. Srečanja z bolniki s celiakijo mi omogočajo, da...

Živeti brez glutena: izziv za vsakogar

Edina možnost za bolnika s celiakijo je popolna eliminacija glutena iz prehrane. Kakorkoli, to je v današnjem času veliko lažje reči kot tudi storiti. Vsi bolniki s celiakijo vedo, da se morajo v prehrani strogo izogibati pšenice, ovsa, ječmena in rži. Na prvi pogled gre za dokaj enostavno dieto, vendar pa verjetno ni bolnika s celiakijo, ki bi lahko temu pritrdil. Poleg tega najnovejši trendi v živilski industriji kažejo, da se gluten vedno bolj pogosto uporablja kot dodatek (aditiv) tudi...

Kontakt

  This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it.
  +386 (0)2 300 63 50
  +386 (0)2 300 63 51
  Ljubljanska ulica 5 | 2000 Maribor

Delovni čas pisarne SDC
Pon - Pet: od 09.00 do 13.00
Pisarna je zaradi dopusta do 11. julija zaprta.
 

Povežite se z nami