Smernice za uravnoteženo prehrano

Bolnik s celiakijo mora iz prehrane izključiti vsa žita, ki vsebujejo gluten (pšenica, pira, rž, kamut, ječmen, oves) in vsa živila, ki vsebujejo gluten. Za zagotavljanje dnevnih potreb vseh pomembnih hranil ter vitaminov je pomembna tudi prehranska kakovost brezglutenske diete.

Raziskava, narejena v okviru magistrske naloge Prehranski vnos in telesna sestava odraslih bolnikov s celiakijo v Sloveniji je pokazala, da je imel velik del vseh preiskovancev v raziskavi, predvsem žensk, previsok indeks telesne mase (ITM višji od 24,9 kg/m2 telesno težo in previsok delež maščob v telesu ter da se bolnice in bolniki s celiakijo v sestavi telesa statistično značilno ne razlikujejo od preiskovank in preiskovancev, ki celiakije niso imeli. Kljub temu pa je v primerjavi z zdravimi udeleženkami v raziskavi imelo več bolnic s celiakijo čezmerno telesno težo, večje razmerje med obsegom pasu in bokov, večji delež maščobne mase in manjšo dnevno telesno aktivnost ter zato posledično večje tveganje za nastanek nenalezljivih kroničnih bolezni, kot so srčno-žilne bolezni in sladkorno bolezen tipa 2.

Opravljena raziskava nam daje grob vpogled v način prehranjevanja odraslih bolnic s celiakijo v Sloveniji. Ovrednoteni prehranski dnevniki kažejo, da je bil povprečen energijski vnos hranil statistično pomembno prenizek za zagotovitev celodnevnih energijskih potreb, da so bolnice s celiakijo v dnevni prehrani v povprečju zaužile primeren delež beljakovin, vendar statistično pomembno prevelik delež maščob in premajhen delež ogljikovih hidratov ter prehranskih vlaknin.

Med obravnavanimi makro- in mikroelementi so preiskovanke v povprečju zaužile premalo kalcija in joda, vnos železa je bil na spodnji meji priporočenega, vrednosti cinka in kalija pa sta sicer presegli priporočene vrednosti, a sta bili primerljivi z vnosom splošne populacije v srednjeevropskem okolju.

Med obravnavanimi vitamini najbolj izstopajo folati, saj niti ena preiskovanka s strogo brezglutensko prehrano ni zaužila priporočene vrednosti folne kisline. Celotna skupina preiskovank je imela v povprečju statistično pomembno prenizek vnos vitamina D, velik del pa jih je imel tudi prenizek vnos vitaminov A, C, B12 in E. Le vitamina K je večina preiskovank zaužila ne samo dovolj, ampak celo višje vrednosti od priporočenih.

Glede na začetku postavljeno raziskovalno vprašanje je raziskava potrdila, da brezglutenska prehrana bolnic s celiakijo v Sloveniji ne ustreza smernicam zdrave in uravnotežene prehrane. Tudi pri tistih preiskovankah, pri katerih je bil dnevni energijski vnos hranil primeren ali celo prenizek, je prehrana vsebovala prevelik delež maščob. Zaradi neprimerno sestavljenega obroka prehrana bolnikov s celiakijo ob previsokem deležu maščob vsebuje premajhen vnos ogljikovih hidratov in prehranskih vlaknin ter nekaterih anorganskih snovi in vitaminov: železo, kalcij, jod, folati, vitamin B12, in v maščobi topni vitamini A, D in E. Prehrana bolnikov s celiakijo je torej neuravnotežena in vzbuja skrb glede dolgoročnih učinkov brezglutenske prehrane in tveganje za pojav debelosti ter srčno-žilnih bolezni in sladkorno bolezen tipa 2.

Zaključimo lahko, da so bolnice s celiakijo v Sloveniji glede na izbor živil, navedenih v prehranskih dnevnikih, dobro seznanjene z dovoljenimi in prepovedanimi živili. V prihodnosti pa bo treba več narediti na področju kakovosti prehrane in rednega prehranskega
spremljanja s strani dietetika. Izobraževanja o brezglutenski prehrani bodo morala vključevati nasvete, kako izboljšati kakovost brezglutenske prehrane in doseči priporočene dnevne vnose vseh pomembnih hranil in vitaminov: vnos sestavljenih ogljikovih hidratov, prehranskih vlaknin, manjši delež maščob v brezglutenski prehrani in uporaba nenasičenih maščob v dobrem razmerju in količinah, primeren vnos Ca, Fe in J, folatov, vit. D, vit. A, vit. C, vit. B12 in vit. E.

Viri posameznih hranil in vitaminov

Sestavljeni ogljikovi hidrati in prehranske vlaknine: sveže sadje, zelenjava, stročnice ter brezglutenska žita oz. psevdožita (neoluščen/divji riž, ajda, kvinoja, soja, amarant, koruza, proso, tef).
Nenasične maščobne kisline (esencialne maščobnekisline): omega-6 (sončnično, koruzno olje) in omega-3 ( morske ribe – tuna, skuša, losos; chia, laneno, sojino, repično olje, orehi,...), oljčno olje.
Kalcij: mlečni izdelki, tofu, sardine s kostjo, trda voda, kostna juha, ki se ji ob kuhanju doda žlica kisa.
Kalij: banane, krompir, suho sadje, špinača, šampinjoni.
Železo: vse vrste mesa, leča, soja, brezglutenska žita /psevdožita (amarant, ajda, koruza, kvinoja, tef, proso).
Jod: morske ribe in drugi morski proizvodi, jodirana kuhinjska sol.
Magezij: oreščki, semena, polnovredna brezglutenska žita /psevdožita, špinača, stročnice, avokado in banane. Vsebujejo ga tudi mlečni izdelki in ribe.
Cink: govedina, svinjina, perutnina, jajca, mleko in sir.
Folati: paradižnik, zelje, špinača, kumare, beluši, pomaranče, grozdje, krompir, meso, jetra, mleko in mlečni izdelki, jajca, leča in ajda.
Vitamin A: mleko, jajce, sir, maslo, jetra, obarvana zelenjava (korenje, špinača, pesa, ohrovt, stročji fižol,...) ki vsebuje karoten.
Vitamin D: slanik, skuša, losos, rakci, jetra, margarina obogatene z vit D, rumenjak, nekatere užitne gobe.
Vitamin E: rastlinska olja, obogatena margarina, oreški (lešniki, mandlji), sončnična semena, listnata zelenjava (npr. špinača), jetra in jajca, polnovredni brezglutenski žitni izdelki.
Vitamin K: zelene vrste zelenjave, npr. špinača, brokoli, navadni in brstični ohrovt. Pomembne količine spojin z učinkom vitamina K so tudi v mleku in mlečnih izdelkih, mišičnem mesu, jajcih, sadežih in drugih vrstah zelenjave. 
Vitamin C: sadje in zelenjava ter iz njih izdelani sokovi: rdeča in zelena paprika, brokoli, črni ribez, kosmulje, koromač, citrusi; bogati vir so tudi ohrovt, brstični ohrovt, belo in rdeče zelje, kislo zelje, špinača in paradižnik. 
Vitamin B12: meso, mleko, jajca (ne vsebuje ga rastlinska hrana oz je v neaktivni obliki).

Priporočila za uravnoteženo prehrano

Zdrava hrana je uravnotežena, varna, varovalna in mešana oz. pestra. Inštitut za varovanje zdravja RS je leta 2009 objavil Zdrav krožnik: priporočila za zdravo prehranjevanje. Za varno in zdravo prehranjevanje ter doseganje priporočenih vrednosti hranil je pomemben pravilen izbor živil, način priprave obrokov in ritem prehranjevanja. V nadaljevanju je predstavljenih 12 korakov do zdravega prehranjevanja.

1 Korak

V jedi uživajte in jejte redno. Izbirajte pestro hrano, ki naj vsebuje več živil rastlinskega kot živalskega izvora. Priporočila za zdravo prehranjevanje navajajo, da so tri glavni in dva premostitvena obroka pomemben varovalni dejavnik zdravja. Eden najpomembnejših dnevnih obrokov je zajtrk, ki lahko bistveno izboljša kognitivne zmožnosti in nam da potrebno energijo za delo. Priporočen čas uživanja glavnih obrokov je od 20 do 30 minut ter 10 minut za premostitveni obrok. Vzemite si čas za obroke, v družini jih uživajte vsi družinski člani skupaj, sede za mizo.

2 Korak

Izbirajte živila iz polnovrednih brezglutenskih žit in brezglutenskih žitnih izdelkov. Ti vsebujejo prehransko vlaknino, ki se nahaja v lupini in kalčkih žitnih zrn. Priporoča se uživanje polnozrnatih brezglutenskih testenin, naravnega/divjega riža in brezglutenskih kaš, ker vsebujejo več mineralov in vitaminov kakor izdelki iz »bele« brezglutenske moke in oluščen riž.

3 Korak

Večkrat dnevno jejte pestro zelenjavo in sadje. Izbirajte lokalno pridelano in svežo zelenjavo ter sadje. V dnevno prehrano moramo vključiti od 150 do 250 gramov sadja in od 250 do 400 gramov zelenjave, odvisno od dnevnih energijskih potreb. Priporočljivo je, da večji del živil zaužijemo kot svežo, presno hrano, drugi del pa v kuhani obliki. Priporoča se uživanje različnih barv sadja in zelenjave zaradi vsebnosti različnih zaščitnih snovi.

4 Korak

Nadzorujte količine zaužite maščobe in nadomestite večino nasičenih maščob (živalskih maščob) z nenasičenimi rastlinskimi olji. Dnevno naj bi z maščobami pokrili do 30 odstotkov energijskih potreb. Pri tem je pomembna količina in kakovost zaužitih maščob. Za pripravo hrane uporabljamo kakovostna rastlinska olja, ki so bogata z nenasičenimi maščobami (izmenično oljčno, repično, sončnično, sojino, koruzno ali druga kakovostna 100 odstotna rastlinska olja).

5 Korak

Nadomestite mastno meso in mastne mesne izdelke s stročnicami, ribami, perutnino ali pustim mesom. Priporočila navajajo uživanje pustih vrst mesa, rdeče meso naj bi bilo vključeno v tedenski jedilnik od dva- do trikrat in od enkrat do trikrat perutnina. Enkrat do dvakrat tedensko se priporoča brezmesni dan, ki vključuje mlečne izdelke, jajca, stročnice in njihove izdelke. Najmanj enkrat tedensko naj bodo v jedilnik vključene tudi mastne morske ribe, ki so pomemben vir esencialnih maščobnih kislin.

6 Korak

Dnevno uživajte priporočene količine manj mastnega mleka in manj mastnih mlečnih izdelkov. Priporoča se uživanje posnetega mleka in manj mastnih sirov. Priporočena dnevna količina mleka je od 4 do 6 dl ali primerne zamenjave za mleko.

7 Korak

Jejte manj slano hrano. Priporočen vnos soli pri odraslem je do 5 g/dan, kar predstavlja eno čajno žličko, vključno s soljo v živilih. Namesto soli se priporoča uporaba svežih, suhih ali zamrznjenih zelišč.

8 Korak

Omejite uživanje sladkorja in sladkih živil. Priporoča se zmerno sladkanje hrane.

9 Korak

Zaužijte dovolj tekočine. Telo potrebuje v povprečju od 1,5 do 3 l tekočine dnevno. Za nadomeščanje tekočine se priporoča pijače brez dodanih sladkorjev, navadno vodo, mineralno vodo ali različne sadne in zeliščne čaje ter razredčene sveže sadne ali zelenjavne sokove.

10 Korak

Omejite uživanje alkohola. Priporoča se največ 2 dl alkohola na dan za zdrave odrasle moške in 1 dl na dan za zdrave odrasle ženske.

11 Korak

Hrano pripravljajte zdravo in higiensko. Priporočljivi postopki priprave hrane so kuhanje v sopari, parno konvekcijski pečici, dušenje z manjšo količino olja, dušenje v lastnem soku ali z dodatkom vode. Izogibajte pa se ocvrti hrani, pečeni z veliko maščobe in močno zapečenim živilom.

12 Korak

Bodite gibalno/športno aktivni toliko, da bo vaša telesna masa normalna. Priporoča se zmerna gibalna/športna aktivnost vsaj pol ure dnevno.

Avtorica:

Aja Kocuvan Mijatov, mag. diet., univ. dipl. biol. [2014]

Strokovni članki o celiakiji

Alergija in intoleranca za zaužita živila pri odraslih

Nekateri bolniki, ki bolehajo za celiakijo, imajo težave v prebavilih in tudi na drugih organih, pa čeprav se strogo držijo brezglutenske diete. Vzrok za to je iskatipoleg drugih dejavnikov-tudi v alergiji ali intoleranci za nekatera druga zaužita živila in ne samo za gluten. Vzroki za nastanek alergije za zaužita živila pri bolnikih s celiakijo:Ugotovljeno je, da so posamezni bolniki s celiakijoalergiki, kar pomeni, da so genetsko nagnjeni k izdelavi protiteles IgE, ki so vzrok za alergijske reakcije. Pri takšnih osebah vnetje...

Celiakija - glutenska enteropatija

Celiakija je z vidika današnjem medicine neozdravljiva avtoimunska bolezen, ki nastane pri osebah z genetsko predispozicijo in najpogosteje prizadene tanko črevesje. Bolezen povzroča beljakovina gluten, ki se nahaja v nekaterih žitih in sicer v pšenici, ječmenu, rži (podobna beljakovina pa se nahaja tudi v ovsu). Posledica preobčutljivosti je stanjšanje – atrofija resic sluznice tankega črevesa, ki ni več sposobna vsrkati dovolj hranilnih snovi iz črevesja v kri, kar privede do simptomov in komplikacij. Ker nam prisotnost protiteles jasno kaže na bolezen,...

Celiakija - so res krivi geni naših davnih prednikov?

Najbrž se vsakdo, ki se ukvarja s celiakijo, bodisi poklicno ali pa je sam ali pa nekdo od družinskih članov obolel za to boleznijo, včasih vpraša: zakaj se je pojavila celiakija in kako je mogoče, da bolezen preobčutljivosti na eno najbolj pogostih hranil v človeški družbi prizedane toliko ljudi? Kolikor je znano, je celiakija pogojena z navzočnostjo določenih genov, ki posameznika predisponirajo, da ob delovanju še nepopolnoma neznanih dejavnikov okolja oboli. Kako to, da bolezen ni izkoreninil naravni izbor, da...

Celiakija pri odraslih

Celiakija je bolezen tankega črevesa, ki se razvije zaradi preobčutljivosti na beljakovino gluten, oziroma na njegov alkoholni izvleček gliadin. Posledica preobčutljivosti je stanjšanje resic sluznice tankega črevesa.Tako spremenjena sluznica ni več sposobna vsrkati dovolj določenih hranilnih snovi iz črevesja v kri. Celiakija se lahko pojavi že v otroštvu ali pa šele v odrasli dobi. Zakaj se pojavi pri nekaterih šele v odrasli dobi, še ne razumemo popolnoma. Prevladuje mnenje, da je bolezen pri tistih, pri katerih se pojavi šele v odrasli...

Dermatitis herpetiformis durhring (DHD) pri otrocih

Definicija bolezni DHD je redko, zelo srbeče kronično se ponavljajoče obolenje kože. Izpuščaj je običajno razporejen po telesu sistematično in ga tvorijo trije tipi kožnih vzbrsti: drobni mehurčki, brbončice in koprivka. Prevladujejo mehurčki, zato bolezen uvrščamo med mehurčaste (bulozne) bolezni kože. Prvi je bolezen opisal in imenoval zdravnik Duhring že leta 1884, ko je opazil, da so kožne vzbrsti rade grupirajo v žarišča, ki spominjajo na herpes. Od tu izraz dermatitis herpetiformis (vnetje kože podobno herpesu). Največkrat zbolevajo moški (dvakrat pogosteje od žensk)...

Endoskopska preiskava v otroški dobi

V zadnjih petnajstih letih so se v pediatrični gastroenterologiji začele uveljavljati v diagnostične in terapevtske namene mnoge nove preiskave, ki se pogosto pri otrocih in odraslih razlikujejo. Nepravilno opravljene preiskave rezultirajo pri otrocih z znatno večjo možnostjo za poškodbe in ne nazadnje smrti. Zato je v pediatrični gastroenterologiji potrebno oceniti prednosti in pomanjkljivosti planiranih diagnostičnih preiskav v odnosu na vrednost rezultatov diagnostičnega postopka in možnih komplikacij. Med vsemi novejšimi preiskavami se je endoskopija najbolj uveljavila v pediatrični gastroenterologiji. Razvoj fiberoptičnih endoskopskih...

Epidemiologija celiakije v Evropi

V eni od prvih epidemioloških študij celiakije v Evropi leta 1950 so prikazani podatki o incidenci celiakije, ki je bila v Angliji in Walesu 1/8000 in na Škotskem 1/4000. Diagnoza je takrat temeljila na klasičnih kliničnih značilnostih bolezni in laboratorijskih metodah za dokazovanje malabsorpcije. Uporaba peroralne biopsije tankega črevesa in kasneje kriterijev združenja ESPGAN za diagnosticiranje celiakije sta pomembno vplivala na incidenco celiakije, ki je do srede 70-tih let signifikantno rastla. Najvišjo incidenco so takrat ugotavljali na Irskem, 1/514, in v...

Ko brezglutenska dieta ne »deluje« več

Rezistentna ali refraktorna celiakija V mislih nimamo površne diete brez glutena, ki seveda ne more delovati. V mislih imamo strogo dieto in njeno dosledno spoštovanje, a ta preprosto ne učinkuje. Simptomi, kot so utrujenost, hujšanje, sprememba konsistence blata in velikokrat napihnjenost, s tem pa tudi bolečine v trebuhu, kljub dieti vztrajajo. To so vodilni simptomi rezistentne ali refraktorne celiakije (v nadaljevanju RC), mi potrdi doc. dr. Rado Janša, dr. med., ki se ukvarja z bolniki z RC na Kliničnem oddelku za...

Koliko glutena škodi?

Celiakija je imunsko posredovana sistemska bolezen, ki jo pri genetsko dovzetnih posameznikih sproži uživanje glutena. Ta aktivira imunski sistem in posledice zaužitja se močno okrepijo. Zato ne velja več enostavna primerjava »malo glutena – malo škode«, »veliko glutena – veliko škode«. Že majhne količine glutena lahko sprožijo obsežno reakcijo. Zato je edini uspešni način zdravljenja stroga brezglutenska dieta brez zavednih prekrškov in s primerno pozornostjo na skriti gluten. Občutljivost bolnikov je različna. Medtem, ko nekateri reagirajo takoj s simptomi in po...

Kožne spremembe pri celiakiji

Celiakija je imunsko posredovano vnetje tankega črevesa, ki ga povzroča preobčutljivost na gluten in sorodne beljakovine pri genetsko predisponiranih osebah. Razen prebavnih težav se celiakija pogosto kaže tudi z zunaj črevesnimi manifestacijami. Poleg genetske podlage k nastanku celiakije verjetno prispeva tudi starost, pri kateri otroku v prehrano prvič uvedemo gluten. Prezgodnje uvajanje v času, ko je črevesna stena še nezrela in močno propustna, predstavlja močan stimulus za imunski sistem. Po drugi strani pa imunski sistem beljakovine, s katerimi se sreča dovolj...

Moke brez glutena

V naši prehrani poznamo in uporabljamo več vrst mok: iz žit, semen, plodov (npr: orehov), korenin in gomoljev. Postopek pridelave katerekoli moke je kompleksen. Sestavine, iz katerih želimo moko, obdelamo in zmeljemo. Moko iz gomoljev in korenin zaradi njenega izrazitega okusa po zemlji pogosto ne uporabljamo samostojno. V brezglutenski dietni prehrani pa so samostojno ali v medsebojni kombinaciji uporabne bolj ali manj poznane vrste mok in škrobov. Škrob je značilna sestavina moke, ki ostane, ko iz meljaka odstranimo beljakovine. V...

Nova diagnostična merila za celiakijo pri otrocih in mladostnikih

Celiakija je zelo pogosta kronična bolezen, ki jo povzroča neustrezen imunski odziv na beljakovine v zrnju pšenice (gliadin), rži (secalin) in ječmena (hordein), ki jih s skupnim imenom imenujemo "gluten". Pri bolnikih s celiakijo v krvi redno dokažemo prisotnost za celiakijo značilnih protiteles, prav tako pa odkrivamo značilne histološke spremembe sluznice tankega črevesa. Bolezen se lahko razvije le pri bolnikih, ki imajo ustrezen genetski zapis. V preteklosti se je mislilo, da je bolezen redka, v zadnjih desetletjih pa so številne raziskave...

Nove smernice Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano za diagnostiko celiakije

Povzetek Diagnostična merila za celiakijo Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) so bila nazadnje revidirana leta 1990. Od takrat je prišlo do številnih novosti v razumevanju bolezni in razvoja novih, bolj zanesljivih diagnostičnih metod. Nova diagnostična merila ločijo glede na način diagnostičnega postopka dve skupini otrok in mladostnikov: otrok in mladostnike s simptomi, ki kažejo na celiakijo in asimptomatske otroke in mladostnike, ki so izpostavljeni večjemu tveganju za razvoj celiakije. V skupini, kjer posumimo na celiakijo zaradi značilnih simptomov (prva...

Oves v dieti brez glutena – da ali ne?

Že vrsto let se razpravlja o varnosti in ustreznosti vključitve ovsa in izdelkov iz ovsa v dieto brez glutena. Oves in izdelki iz njega imajo visoko hranilno vrednost (so dober vir beljakovin, maščob, vitaminov, mineralov, prehranskih vlaknin in antioksidantov) in ugodno vplivajo na zdravje. Oves ne vsebuje glutena, vsebuje pa glutenu podobno beljakovin avenin, ki v redkih primerih, manj kot 5%, povzroča črevesno vnetje. Na podlagi obsežnih kliničnih študij so ugotovili, da je oves primeren v prehrani oseb s celiakijo....

Prolamin, gluten, gliadin; za kaj pravzaprav gre?

Proteini (beljakovine) so polimeri aminokislin. 20 različnih aminokislin je povezanih med seboj s peptidno vezjo v točno določenem zaporedju podobno kakor biseri na ogrlici; to zaporedje definira določeno beljakovino. Pšenica, rž, ječmen in oves vsebujejo poleg škrobne komponente tudi visok odstotek beljakovin s skupnim imenom prolamini (pri pšenični moki je ta delež okrog 10%, najmanjši delež pa vsebuje oves), ki se med temi žitaricami sicer razlikujejo, vendar pa so si nekatera aminokislinska zaporedja kljub temu presenetljivo podobna. Nekatera od teh...

Protitelesa proti tkivni transglutaminazi

Celiakija je znana že več kot 100 let, škodljiv vpliv glutena v hrani bolnikov s to boleznijo pa poznamo že od leta 1950. Od takrat smo priča hitremu napredku na področju celiakije, nova spoznanja pa so v veliki meri spremenila naše gledanje na to bolezen. Postavljanje diagnoze pri bolnikih s celiakijo je šlo v korak z novimi dognanji in je v zadnjih letih postalo enostavnejše, predvsem pa manj obremenjujoče za bolnike. Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) je...

Rakave tvorbe v trebušni votlini

Rakave ali maligne bolezni so pri otrocih redke a najtežje bolezni. Še do nedavnega so bile skoraj neizogibno smrtne in mnogi poučeni so takšnega mnenja še danes. V gospodarsko razvitih deželah in tudi pri nas so rakave bolezni takoj za prometnimi nesrečami najpogostejši vzrok za smrt pri otrocih. Rakave bolezni danes niso več neozdravljive.Napredek v sodobnem zdravljenju rakave bolezni je plod trdega dela mnogih strokovnjakov, ki so združevali in izmenjevali svoje izkušnje. Pri otrocih se srečamo z različnimi vrstami rakave bolezni....

Razdvojeni ob kozarcu piva

Misel nanj je nemalokrat preveč mamljiva, da bi se ga vzdržali celo bolniki s celiakijo. predvsem v tujini je mogoče kupiti pivo z oznako »brez glutena«. Na tradicionalnem Oktobrfestu v münchnu v goste vabijo tudi bolnike s celiakijo. In celo nekateri testi o vsebnosti glutena v posamezni vrsti, znamki piva pihajo na dušo pivoljubom. Si ga res smemo privoščiti? V Slovenskem društvu za celiakijo razpolagamo z rezultati nekaterih analiz piv, ki so namenjena širokemu krogu kupcev in so proizvedena v Sloveniji. Večina...

Smernice za uravnoteženo prehrano

Bolnik s celiakijo mora iz prehrane izključiti vsa žita, ki vsebujejo gluten (pšenica, pira, rž, kamut, ječmen, oves) in vsa živila, ki vsebujejo gluten. Za zagotavljanje dnevnih potreb vseh pomembnih hranil ter vitaminov je pomembna tudi prehranska kakovost brezglutenske diete. Raziskava, narejena v okviru magistrske naloge Prehranski vnos in telesna sestava odraslih bolnikov s celiakijo v Sloveniji je pokazala, da je imel velik del vseh preiskovancev v raziskavi, predvsem žensk, previsok indeks telesne mase (ITM višji od 24,9 kg/m2 telesno težo...

Vloga medicinske sestre pri timski obravnavi bolnika s celiakijo

Vsaka kronična bolezen je veliko breme, ki ga od bliže spoznajo le tisti, ki ga nosijo. Celiakija pri odraslih je ena od tistih bolezni, o kateri se premalo govori. Od bolnika zahteva veliko odrekanja. S pričetkom dela v GASTRO-ONKO AMBULANTI KLIN.ODD ZA GASTROENTEROLOGIJO KLINIČNEGA CENTRA sem sama o celiakiji vedela le toliko, kolikor sem se naučila v šoli. Iz lastnih izkušenj pa vem, da znanje pridobljeno v šoli ne zadošča za kvalitetno delo. Srečanja z bolniki s celiakijo mi omogočajo, da...

Živeti brez glutena: izziv za vsakogar

Edina možnost za bolnika s celiakijo je popolna eliminacija glutena iz prehrane. Kakorkoli, to je v današnjem času veliko lažje reči kot tudi storiti. Vsi bolniki s celiakijo vedo, da se morajo v prehrani strogo izogibati pšenice, ovsa, ječmena in rži. Na prvi pogled gre za dokaj enostavno dieto, vendar pa verjetno ni bolnika s celiakijo, ki bi lahko temu pritrdil. Poleg tega najnovejši trendi v živilski industriji kažejo, da se gluten vedno bolj pogosto uporablja kot dodatek (aditiv) tudi...

Kontakt

  This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it.
  +386 (0)2 300 63 50
  +386 (0)2 300 63 51
  Ljubljanska ulica 5 | 2000 Maribor

Delovni čas pisarne SDC
Pon - Pet: od 09.00 do 13.00
Pisarna zaradi bolniške odsotnosti deluje omejeno.
 

Povežite se z nami