Kožne spremembe pri celiakiji

Celiakija je imunsko posredovano vnetje tankega črevesa, ki ga povzroča preobčutljivost na gluten in sorodne beljakovine pri genetsko predisponiranih osebah. Razen prebavnih težav se celiakija pogosto kaže tudi z zunaj črevesnimi manifestacijami.

Poleg genetske podlage k nastanku celiakije verjetno prispeva tudi starost, pri kateri otroku v prehrano prvič uvedemo gluten. Prezgodnje uvajanje v času, ko je črevesna stena še nezrela in močno propustna, predstavlja močan stimulus za imunski sistem. Po drugi strani pa imunski sistem beljakovine, s katerimi se sreča dovolj zgodaj, smatra za nenevarne ali celo telesu lastne in nanje ne odreagira – razvoj tolerance. Zaenkrat velja, da je optimalno uvesti gluten v prehrano dojenčka postopoma, ob tem ko mama še doji, in sicer med 4. in 6. mesecem otrokove starosti.

Zunajčrevesne manifestacije

Pogosta je nizka rast, tako da ima kar 8-10 % vseh otrok z nizko rastjo celiakijo, ki pa praviloma poteka brez težav s strani prebavil. Podobno velja za zakasnelo puberteto. Otroci s celiakijo imajo le redko pomembnejše nevrološke težave (npr. epilepsija), so pa praviloma utrujeni. Pogosteje so tudi razdražljivi, depresivni in imajo vedenjske probleme ter motnjo pozornosti. Domnevajo, da ne gre samo za pomanjkanje vitaminov in mineralov, ki so potrebni za dozorevanje in delovanje živčevja, pač pa tudi v živčevju verjetno potekajo avtoimunski procesi, podobno (a redkeje in manj intenzivno) kot v črevesju.

Kozne spremembe pri celiakiji
Dermatitis herpetiformis - značilne kožne spremembe
Celiakija je povezana tudi z defekti zobne sklenine, ki jih lahko najdemo pri dobri polovici otrok s celiakijo, in se kažejo kot brazde, vdolbine ali poškodbe na sklenini, in z izgubo kostnine, ki pa je povezana z motnjo absorpcije vitamina D in je k sreči reverzibilna. Izguba kostnine je pogosto klinično nema, z napredovanjem pa se pojavijo predvsem bolečine v kosteh. Slaba četrtina bolnikov s celiakijo ima tudi vnet je sklepov – artritis. Pogoste so tudi številne oblike okvare jeter, od najbolj blagih in prehodnih pa do redkih primerov avtoimunskega vnetja jeter in jetrne ciroze, ki lahko vodijo celo v jetrno odpoved.

Najpogostejša kožna manifestacija celiakije

Pri celiakiji je koža za črevesjem drugi najpogostejši organ, v katerem je prisotno avtoimunsko vnetje. Kljub temu pa so različne kožne manifestacije celiakije relativno slabo poznane.

Najpogostejša med njimi je t. i. dermatitis herpetiformis (DH) oz. herpesu podobno vnetje kože, ki se pojavi pri kar četrtini odraslih s celiakijo, pri otrocih pa je precej redkejši. Večina študij v zadnjem času navaja še precej nižjo pogostost in zdi se, da bolezen postaja vse redkejša. Pri DH gre za avtoimunsko vnetje v koži, katerega mehanizem nastanka je podoben kot v črevesju. Tudi pri DH domnevamo, da uživanje glutena sproži avtoimunsko vnetje pri enaki genetski predispoziciji (HLA DQ2/DQ8). In tako kot pri celiakiji bolnikov imunski sistem tudi pri DH tvori protitelesa proti tkivni transglutaminazi – lastnemu encimu, ki je odgovoren za razgradnjo glutena. Domnevamo, da je genetska predispozicija odgovorna za napačno prepoznavanje kompleksa encima z glutenom, ki ga naš imunski sistem nepravilno prepozna kot škodljiv tujek, kar nato povzroča vnetje. Tudi pri DH se moten imunski odziv praviloma pojavi najprej v sluznici črevesja, nato pa imunske celice pričnejo napačno prepoznavati kot tujek tudi transglutaminazo, ki se nahaja v naši koži, kar vnetje razširi še na kožo. Več kot 90 % bolnikov z DH ima z biopsijo ugotovljene tudi spremembe na črevesju, značilne za celiakijo. Nekateri obravnavajo DH kot eno izmed manifestacij celiakije, pojavljajo pa se tudi strokovna mnenja, da gre za dve tesno povezani in sorodni bolezni.

Tipičen za klinično sliko DH je pojav številnih bunčic in mehurčkov premera nekaj milimetrov, ki močno srbijo in se podobno kot pri herpesu pojavljajo združeni v skupine, najpogosteje na komolcih, kolenih, podlahteh, hrbtu, zadnjici in na lasišču. Zaradi močnega srbenja so kožne spremembe pogosto prekrite s krastami. Obseg kožnega vnetja je pri DH zelo raznolik. Pri blagi obliki je omejen na nekaj manjših področij – predvsem komolce, kolena in podlakti. Pri težji obliki bolezni pa so lahko prizadeti trup in okončine v celoti. Kožne spremembe se spontano zacelijo brez brazgotinjenja, vendar zapuščajo hiperpigmentirano kožo in se praviloma spet pojavijo v zagonih na istem ali drugih mestih. Zagoni bolezni lahko trajajo le po nekaj dni, ki jim nato sledi dolgo vmesno obdobje brez težav. Pri težjem poteku lahko izpuščaji vztrajajo tudi po več mesecev. Brez diete je bolezen večinoma doživljenjska. Redko se pojavijo tudi spremembe v ustni votlini – v obliki trdovratnih aft ali večjih razjed. Spremembe na sklenini so pri bolnikih z DH še pogostejše kot pri celiakiji brez DH. Čeprav ima velika večina bolnikov z DH na črevesni sluznici spremembe tipične za celiakijo, imajo le redki tudi dejansko težave s strani prebavil.

Bolniki z DH pogosteje obolevajo tudi za drugimi avtoimunskimi obolenji (diabetes tip I, avtoimunsko vnetje ščitnice, vitiligo, bolezensko izpadanje las – alopecia aerata). Tako kot bolniki s celiakijo (ki niso na striktni dieti) imajo tudi bolniki z DH povečano tveganje za nastanek malignih bolezni prebavil, vendar je v primerjavi z bolniki s „klasično“ celiakijo to tveganje manjše.

Ker bolniki z DH praviloma nimajo težav s prebavili, se diagnoza postavi šele takrat, ko se pojavijo kožne spremembe. Diagnozo potrdimo z odvzemom in pregledom koščka prizadete kože, velika večina bolnikov z DH pa ima v krvi prisotne serološke označevalce za celiakijo – protitelesa proti tkivni transglutaminazi (tTG) in protiendomisijska protitelesa (anti EMA). Biopsija črevesja za diagnozo DH ni potrebna, ker je v vsakem primeru potrebna striktna dieta, ne glede na prizadetost črevesne sluznice.

Striktna brezglutenska dieta je pri bolnikih z DH povsem enaka kot pri celiakiji brez DH. Ker pa neprijetne kožne spremembe pri DH tudi ob dieti izzvenijo šele po nekaj letih, je praviloma potrebna še terapija z dapsonom. Ob medikamentozni terapiji kožne spremembe izzvenijo v nekaj dneh, terapija ima precej stranskih učinkov in sicer predvsem na krvotvorne celice, zato je potrebno redno spremljanje krvne slike in tudi jetrnih testov. Samo striktna brezglutenska dieta omogoči trajno prenehanje kožne simptomatike in pri večini bolnikov po nekaj letih tudi ukinitev medikamentozne terapije. Pri ponovnih zagonih bolezni vedno posumimo na neupoštevanje diete, kar lahko preverjamo tudi s serološkimi označevalci (protitelesi) za celiakijo. Ni pa povsem jasno, ali striktna dieta kakorkoli prepreči tudi razvoj ostalih avtoimunskih obolenj (ščitnica, diabetes).

Redkejše kožne manifestacije celiakije

S celiakijo so lahko povezane tudi nekatere druge kožne spremembe, vendar povezava ni tako jasno dokazana kot za DH. Povezava celiakije s temi obolenji poteka praviloma prek skupne genetske podlage oz. nagnjenosti k avtoimunosti. Bolniki s celiakijo nekoliko pogosteje zbolevajo za luskavico, bolniki z luskavico pa imajo pogosto v krvi protitelesa proti glutenu (ne pa proti tkivni transglutaminazi, kar je značilnost celiakije). Kljub temu brezglutenska dieta le redko pomaga pri luskavici. Podobno velja tudi za nevrodermitis oz. ekcem; tudi ta bolezen je nekoliko pogostejša pri bolnikih s celiakijo. Alopecia aerata je avtoimunsko obolenje, pri katerem je imunski sistem usmerjen proti celicam lasnih mešičkov, kar vodi v njihov propad in izpadanje las v obliki dobro omejenih področij. Tudi pri alopeciji ne gre za neposredno vzročno povezavo med uživanjem glutena in izpadanjem las, pač pa za skupno genetsko osnovo in nagnjenost k avtoimunim obolenjem. Okrog 5 % otrok s kronično urtikarijo (koprivnico) ima tudi celiakijo. Pri teh ob brezglutenski dieti urtikarija praviloma izzveni v nekaj tednih. Nekateri s celiakijo povezujejo tudi akne, suho kožo in t. i. »kurjo kožo«. Vendar je za ta obolenja povezava še šibkejša in brezglutenska dieta pravilom ne koristi.

Pomen diete pri navedenih redkejših in morebitnih kožnih manifestacijah celiakije je šele potrebno natančno opredeliti. V primeru učinkovitosti takšne diete se bo spekter glutenskih preobčutljivosti v bodoče močno razširil.

Avtor:

doc. dr. Vojko Berce, Klinika za pediatrijo, UKC Maribor [2014]

Strokovni članki o celiakiji

Alergija in intoleranca za zaužita živila pri odraslih

Nekateri bolniki, ki bolehajo za celiakijo, imajo težave v prebavilih in tudi na drugih organih, pa čeprav se strogo držijo brezglutenske diete. Vzrok za to je iskatipoleg drugih dejavnikov-tudi v alergiji ali intoleranci za nekatera druga zaužita živila in ne samo za gluten. Vzroki za nastanek alergije za zaužita živila pri bolnikih s celiakijo:Ugotovljeno je, da so posamezni bolniki s celiakijoalergiki, kar pomeni, da so genetsko nagnjeni k izdelavi protiteles IgE, ki so vzrok za alergijske reakcije. Pri takšnih osebah vnetje...

Celiakija - glutenska enteropatija

Celiakija je z vidika današnjem medicine neozdravljiva avtoimunska bolezen, ki nastane pri osebah z genetsko predispozicijo in najpogosteje prizadene tanko črevesje. Bolezen povzroča beljakovina gluten, ki se nahaja v nekaterih žitih in sicer v pšenici, ječmenu, rži (podobna beljakovina pa se nahaja tudi v ovsu). Posledica preobčutljivosti je stanjšanje – atrofija resic sluznice tankega črevesa, ki ni več sposobna vsrkati dovolj hranilnih snovi iz črevesja v kri, kar privede do simptomov in komplikacij. Ker nam prisotnost protiteles jasno kaže na bolezen,...

Celiakija - so res krivi geni naših davnih prednikov?

Najbrž se vsakdo, ki se ukvarja s celiakijo, bodisi poklicno ali pa je sam ali pa nekdo od družinskih članov obolel za to boleznijo, včasih vpraša: zakaj se je pojavila celiakija in kako je mogoče, da bolezen preobčutljivosti na eno najbolj pogostih hranil v človeški družbi prizedane toliko ljudi? Kolikor je znano, je celiakija pogojena z navzočnostjo določenih genov, ki posameznika predisponirajo, da ob delovanju še nepopolnoma neznanih dejavnikov okolja oboli. Kako to, da bolezen ni izkoreninil naravni izbor, da...

Celiakija pri odraslih

Celiakija je bolezen tankega črevesa, ki se razvije zaradi preobčutljivosti na beljakovino gluten, oziroma na njegov alkoholni izvleček gliadin. Posledica preobčutljivosti je stanjšanje resic sluznice tankega črevesa.Tako spremenjena sluznica ni več sposobna vsrkati dovolj določenih hranilnih snovi iz črevesja v kri. Celiakija se lahko pojavi že v otroštvu ali pa šele v odrasli dobi. Zakaj se pojavi pri nekaterih šele v odrasli dobi, še ne razumemo popolnoma. Prevladuje mnenje, da je bolezen pri tistih, pri katerih se pojavi šele v odrasli...

Dermatitis herpetiformis durhring (DHD) pri otrocih

Definicija bolezni DHD je redko, zelo srbeče kronično se ponavljajoče obolenje kože. Izpuščaj je običajno razporejen po telesu sistematično in ga tvorijo trije tipi kožnih vzbrsti: drobni mehurčki, brbončice in koprivka. Prevladujejo mehurčki, zato bolezen uvrščamo med mehurčaste (bulozne) bolezni kože. Prvi je bolezen opisal in imenoval zdravnik Duhring že leta 1884, ko je opazil, da so kožne vzbrsti rade grupirajo v žarišča, ki spominjajo na herpes. Od tu izraz dermatitis herpetiformis (vnetje kože podobno herpesu). Največkrat zbolevajo moški (dvakrat pogosteje od žensk)...

Endoskopska preiskava v otroški dobi

V zadnjih petnajstih letih so se v pediatrični gastroenterologiji začele uveljavljati v diagnostične in terapevtske namene mnoge nove preiskave, ki se pogosto pri otrocih in odraslih razlikujejo. Nepravilno opravljene preiskave rezultirajo pri otrocih z znatno večjo možnostjo za poškodbe in ne nazadnje smrti. Zato je v pediatrični gastroenterologiji potrebno oceniti prednosti in pomanjkljivosti planiranih diagnostičnih preiskav v odnosu na vrednost rezultatov diagnostičnega postopka in možnih komplikacij. Med vsemi novejšimi preiskavami se je endoskopija najbolj uveljavila v pediatrični gastroenterologiji. Razvoj fiberoptičnih endoskopskih...

Epidemiologija celiakije v Evropi

V eni od prvih epidemioloških študij celiakije v Evropi leta 1950 so prikazani podatki o incidenci celiakije, ki je bila v Angliji in Walesu 1/8000 in na Škotskem 1/4000. Diagnoza je takrat temeljila na klasičnih kliničnih značilnostih bolezni in laboratorijskih metodah za dokazovanje malabsorpcije. Uporaba peroralne biopsije tankega črevesa in kasneje kriterijev združenja ESPGAN za diagnosticiranje celiakije sta pomembno vplivala na incidenco celiakije, ki je do srede 70-tih let signifikantno rastla. Najvišjo incidenco so takrat ugotavljali na Irskem, 1/514, in v...

Ko brezglutenska dieta ne »deluje« več

Rezistentna ali refraktorna celiakija V mislih nimamo površne diete brez glutena, ki seveda ne more delovati. V mislih imamo strogo dieto in njeno dosledno spoštovanje, a ta preprosto ne učinkuje. Simptomi, kot so utrujenost, hujšanje, sprememba konsistence blata in velikokrat napihnjenost, s tem pa tudi bolečine v trebuhu, kljub dieti vztrajajo. To so vodilni simptomi rezistentne ali refraktorne celiakije (v nadaljevanju RC), mi potrdi doc. dr. Rado Janša, dr. med., ki se ukvarja z bolniki z RC na Kliničnem oddelku za...

Koliko glutena škodi?

Celiakija je imunsko posredovana sistemska bolezen, ki jo pri genetsko dovzetnih posameznikih sproži uživanje glutena. Ta aktivira imunski sistem in posledice zaužitja se močno okrepijo. Zato ne velja več enostavna primerjava »malo glutena – malo škode«, »veliko glutena – veliko škode«. Že majhne količine glutena lahko sprožijo obsežno reakcijo. Zato je edini uspešni način zdravljenja stroga brezglutenska dieta brez zavednih prekrškov in s primerno pozornostjo na skriti gluten. Občutljivost bolnikov je različna. Medtem, ko nekateri reagirajo takoj s simptomi in po...

Kožne spremembe pri celiakiji

Celiakija je imunsko posredovano vnetje tankega črevesa, ki ga povzroča preobčutljivost na gluten in sorodne beljakovine pri genetsko predisponiranih osebah. Razen prebavnih težav se celiakija pogosto kaže tudi z zunaj črevesnimi manifestacijami. Poleg genetske podlage k nastanku celiakije verjetno prispeva tudi starost, pri kateri otroku v prehrano prvič uvedemo gluten. Prezgodnje uvajanje v času, ko je črevesna stena še nezrela in močno propustna, predstavlja močan stimulus za imunski sistem. Po drugi strani pa imunski sistem beljakovine, s katerimi se sreča dovolj...

Moke brez glutena

V naši prehrani poznamo in uporabljamo več vrst mok: iz žit, semen, plodov (npr: orehov), korenin in gomoljev. Postopek pridelave katerekoli moke je kompleksen. Sestavine, iz katerih želimo moko, obdelamo in zmeljemo. Moko iz gomoljev in korenin zaradi njenega izrazitega okusa po zemlji pogosto ne uporabljamo samostojno. V brezglutenski dietni prehrani pa so samostojno ali v medsebojni kombinaciji uporabne bolj ali manj poznane vrste mok in škrobov. Škrob je značilna sestavina moke, ki ostane, ko iz meljaka odstranimo beljakovine. V...

Nova diagnostična merila za celiakijo pri otrocih in mladostnikih

Celiakija je zelo pogosta kronična bolezen, ki jo povzroča neustrezen imunski odziv na beljakovine v zrnju pšenice (gliadin), rži (secalin) in ječmena (hordein), ki jih s skupnim imenom imenujemo "gluten". Pri bolnikih s celiakijo v krvi redno dokažemo prisotnost za celiakijo značilnih protiteles, prav tako pa odkrivamo značilne histološke spremembe sluznice tankega črevesa. Bolezen se lahko razvije le pri bolnikih, ki imajo ustrezen genetski zapis. V preteklosti se je mislilo, da je bolezen redka, v zadnjih desetletjih pa so številne raziskave...

Nove smernice Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano za diagnostiko celiakije

Povzetek Diagnostična merila za celiakijo Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) so bila nazadnje revidirana leta 1990. Od takrat je prišlo do številnih novosti v razumevanju bolezni in razvoja novih, bolj zanesljivih diagnostičnih metod. Nova diagnostična merila ločijo glede na način diagnostičnega postopka dve skupini otrok in mladostnikov: otrok in mladostnike s simptomi, ki kažejo na celiakijo in asimptomatske otroke in mladostnike, ki so izpostavljeni večjemu tveganju za razvoj celiakije. V skupini, kjer posumimo na celiakijo zaradi značilnih simptomov (prva...

Oves v dieti brez glutena – da ali ne?

Že vrsto let se razpravlja o varnosti in ustreznosti vključitve ovsa in izdelkov iz ovsa v dieto brez glutena. Oves in izdelki iz njega imajo visoko hranilno vrednost (so dober vir beljakovin, maščob, vitaminov, mineralov, prehranskih vlaknin in antioksidantov) in ugodno vplivajo na zdravje. Oves ne vsebuje glutena, vsebuje pa glutenu podobno beljakovin avenin, ki v redkih primerih, manj kot 5%, povzroča črevesno vnetje. Na podlagi obsežnih kliničnih študij so ugotovili, da je oves primeren v prehrani oseb s celiakijo....

Prolamin, gluten, gliadin; za kaj pravzaprav gre?

Proteini (beljakovine) so polimeri aminokislin. 20 različnih aminokislin je povezanih med seboj s peptidno vezjo v točno določenem zaporedju podobno kakor biseri na ogrlici; to zaporedje definira določeno beljakovino. Pšenica, rž, ječmen in oves vsebujejo poleg škrobne komponente tudi visok odstotek beljakovin s skupnim imenom prolamini (pri pšenični moki je ta delež okrog 10%, najmanjši delež pa vsebuje oves), ki se med temi žitaricami sicer razlikujejo, vendar pa so si nekatera aminokislinska zaporedja kljub temu presenetljivo podobna. Nekatera od teh...

Protitelesa proti tkivni transglutaminazi

Celiakija je znana že več kot 100 let, škodljiv vpliv glutena v hrani bolnikov s to boleznijo pa poznamo že od leta 1950. Od takrat smo priča hitremu napredku na področju celiakije, nova spoznanja pa so v veliki meri spremenila naše gledanje na to bolezen. Postavljanje diagnoze pri bolnikih s celiakijo je šlo v korak z novimi dognanji in je v zadnjih letih postalo enostavnejše, predvsem pa manj obremenjujoče za bolnike. Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) je...

Rakave tvorbe v trebušni votlini

Rakave ali maligne bolezni so pri otrocih redke a najtežje bolezni. Še do nedavnega so bile skoraj neizogibno smrtne in mnogi poučeni so takšnega mnenja še danes. V gospodarsko razvitih deželah in tudi pri nas so rakave bolezni takoj za prometnimi nesrečami najpogostejši vzrok za smrt pri otrocih. Rakave bolezni danes niso več neozdravljive.Napredek v sodobnem zdravljenju rakave bolezni je plod trdega dela mnogih strokovnjakov, ki so združevali in izmenjevali svoje izkušnje. Pri otrocih se srečamo z različnimi vrstami rakave bolezni....

Razdvojeni ob kozarcu piva

Misel nanj je nemalokrat preveč mamljiva, da bi se ga vzdržali celo bolniki s celiakijo. predvsem v tujini je mogoče kupiti pivo z oznako »brez glutena«. Na tradicionalnem Oktobrfestu v münchnu v goste vabijo tudi bolnike s celiakijo. In celo nekateri testi o vsebnosti glutena v posamezni vrsti, znamki piva pihajo na dušo pivoljubom. Si ga res smemo privoščiti? V Slovenskem društvu za celiakijo razpolagamo z rezultati nekaterih analiz piv, ki so namenjena širokemu krogu kupcev in so proizvedena v Sloveniji. Večina...

Smernice za uravnoteženo prehrano

Bolnik s celiakijo mora iz prehrane izključiti vsa žita, ki vsebujejo gluten (pšenica, pira, rž, kamut, ječmen, oves) in vsa živila, ki vsebujejo gluten. Za zagotavljanje dnevnih potreb vseh pomembnih hranil ter vitaminov je pomembna tudi prehranska kakovost brezglutenske diete. Raziskava, narejena v okviru magistrske naloge Prehranski vnos in telesna sestava odraslih bolnikov s celiakijo v Sloveniji je pokazala, da je imel velik del vseh preiskovancev v raziskavi, predvsem žensk, previsok indeks telesne mase (ITM višji od 24,9 kg/m2 telesno težo...

Vloga medicinske sestre pri timski obravnavi bolnika s celiakijo

Vsaka kronična bolezen je veliko breme, ki ga od bliže spoznajo le tisti, ki ga nosijo. Celiakija pri odraslih je ena od tistih bolezni, o kateri se premalo govori. Od bolnika zahteva veliko odrekanja. S pričetkom dela v GASTRO-ONKO AMBULANTI KLIN.ODD ZA GASTROENTEROLOGIJO KLINIČNEGA CENTRA sem sama o celiakiji vedela le toliko, kolikor sem se naučila v šoli. Iz lastnih izkušenj pa vem, da znanje pridobljeno v šoli ne zadošča za kvalitetno delo. Srečanja z bolniki s celiakijo mi omogočajo, da...

Živeti brez glutena: izziv za vsakogar

Edina možnost za bolnika s celiakijo je popolna eliminacija glutena iz prehrane. Kakorkoli, to je v današnjem času veliko lažje reči kot tudi storiti. Vsi bolniki s celiakijo vedo, da se morajo v prehrani strogo izogibati pšenice, ovsa, ječmena in rži. Na prvi pogled gre za dokaj enostavno dieto, vendar pa verjetno ni bolnika s celiakijo, ki bi lahko temu pritrdil. Poleg tega najnovejši trendi v živilski industriji kažejo, da se gluten vedno bolj pogosto uporablja kot dodatek (aditiv) tudi...

Kontakt

  This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it.
  +386 (0)2 300 63 50
  +386 (0)2 300 63 51
  Ljubljanska ulica 5 | 2000 Maribor

Delovni čas pisarne SDC
Pon - Pet: od 09.00 do 13.00
Pisarna je zaradi dopusta do 11. julija zaprta.
 

Povežite se z nami