26. julija 2012 so se mladi slovenski in madžarski bolniki s celiakijo polni pričakovanj zbrali v Szombathely-ju na Mednarodnem mladinskem taboru v okviru projekta LQ – CELIAC.

Jure Hartman, koordinator projekta Slovenskega društva za celiakijo in udeleženec tabora: »Dan prihoda je bil namenjen strokovnemu predavanju dr. Baloghove, medsebojnemu spoznavanju ter spoznavanju kraja, kjer smo preživeli nekaj prekrasnih dni. Za začetek smo se odpravili na predavanje o celiakiji, kjer smo najprej obnovili naše znanje, govorili o razlogih za nastanek bolezni ter posledicah, ki jih lahko ima gluten na naše telo. Dr. Baloghova je pojasnila nekatere smernice in novitete, ki se v povezavi s celiakijo razvijajo in bodo na voljo šele čez nekaj let.

V popoldanskem času smo se s pomočjo spoznavnih iger seznanili med seboj, se razdelili v različne skupine in izvajali številne dejavnosti. Pozno popoldanske in večerne ure so bile namenjene kvizu, s pomočjo katerega smo spoznavali mesto.

Petek nam je prinesel zanimivo potovanje v bližino Blatnega jezera, v mestece Heviz. Zelo zanimiva je bila priprava brezglutenske pice velikanke. No, kaj takšnega pa res še ne! S pomočjo kuharjev Hunguest hotela Helios smo pripravili dve velikanski pici. Prva je bila velika približno štiri kvadratne metre, druga pa je bila okrogla, v premer je merila več kot meter. No, verjetno je odveč razlagati, da ni bila lepa samo na pogled ampak tudi okusna, saj smo jo zelo hitro tudi »zmazali«. Preostanek dneva je bil namenjen »obbazenskim« dejavnostim in kopanju v termalni vodi.

Sobota – peklenski dan. Zjutraj smo se odpravili proti mestu Koszeg. Pot nas je najprej vodila v park doživetij (beri: adrenalinski park). Najprej smo se po parku popeljali s starinsko železnico, nato je sledilo še premagovanje ovir...

Po kosilu nas je pot vodila na najvišji del Podonavja, na goro Irot-ko (nekaj več kot 700 metrov nadmorske višine), kjer poteka meja med Avstrijo in Madžarsko. Potrebno je povedati, da smo kar dober kos te poti prehodili peš, vzpon pa tudi ni bil zanemarljiv. Na koncu smo si ogledali še mesto Koszeg.

Žal je nedelja, ko smo se morali posloviti in kreniti nazaj proti Sloveniji, prehitro prišla. Madžarskim kolegom smo se zahvalili za gostoljubnost in odlično organizacijo ter jih povabili na mladinski tabor, ki ga bomo naslednje leto organizirali v Sloveniji«.

fShare

Tweet