Celiakija je kronična sistemska avtoimuna bolezen, ki najpogosteje prizadene tanko črevo in je posledica preobčutljivosti na gluten.
Z besedo gluten imenujemo pomembne proteine zrnja pšenice, podobne proteine pa najdemo tudi v zrnju ječmena, rži, pire in tudi ovsa.
Celiakije ne gre enačiti z alergijo ali glutensko preobčutljivostjo.
Po statističnih podatkih celiakija prizadene okoli 1% svetovnega prebivalstva. Ker pa je veliko netipične ali atipične oblike celiakije bi lahko govorili o celo višjem odstotku. Poudariti tudi velja, da veliko bolnikov sploh ne pozna svoje diagnoze – celiakija jim še ni bila odkrita.
Včasih smo govorili, da je celiakija bolezen otrok in da z leti izzveni. Vendar danes vemo, da temu ni tako. Celiakija nikakor ni povezana s starostjo – zboli lahko vsakdo ne glede na starost.
V kolikor sumite celiakijo, se obrnite na vašega osebnega zdravnika, ki vas naj pošlje na krvne preiskave, ki so za prvo diagnozo dovolj. Nadaljnje informacije vam bo podal vaš osebni zdravnik oz. vas poslal k specialistu.
Z brezglutensko dieto začnite po diagnozi!
Bolniki s celiakijo ne smemo uživati glutena oz. lepka, ki ga najdemo v pšenici, ječmenu, ržu, ovsu in piri.
Gluten je sestavni del beljakovin, shranjenih v endospermu določenih vrst žit. Gluten je pri različnih vrstah žit različen.
Značilnost glutena ali lepka je, da veže vodo in skrbi za povezanost in elastičnost testa. Nekatere od glutenskih beljakovin se imenujejo prolamini, in ti povzročajo poškodbe na črevesni sluznici pri ljudeh s celiakijo.
Pšenica vsebuje 4-8% toksičnega prolamina, imenovanega gliadin, v rži je 3-7% prolamina imenovanega sekalin. V ječmenu je 4-7% prolamina imenovanega hordein. V ovsu najdemo le 1-2% prolamina imenovanega avenin.
Tudi koruza, riž in ajda vsebujejo gluten v malih količinah, vendar pa ne prolaminov. Zato te vrste niso toksične za bolnike s celiakijo.
Da je živilo še označeno kot brezglutensko mora vsebovati manj kot 20 ppm (parts per million) oz. 20 mg na 1 kg živila.
Celiakija je doživljenjska bolezen in se je ne da pozdraviti z nobenim zdravilom ali operacijo.
Kljub temu pa je mogoče ob diagnosticirani celiakiji živeti kvalitetno življenje. A pogoj za to oz. »zdravilo« za celiakijo je stroga brezglutenska dieta.
V kolikor celiakije ne »zdravimo z ustrezno brezglutensko dieto«, povzroča vrsto resnih zdravstvenih težav, katerih znaki so med drugim:
Z uvajanjem brezglutenske diete počakajte! V kolikor boste pred diagnosticiranjem uživali brezglutensko prehrano bodo testi negativni in vam zdravniki celiakije ne bodo mogli potrditi!
Bolniki so na gluten različno občutljivi, a vsem povzroča enako škodo. Nekateri občutijo težave v obliki slabosti, bruhanje ipd. že ob zaužitju najmanjše količine glutena, spet drugi teh težav ne občutijo takoj.
Vendar moramo poudariti, da gluten povzroča vsem enako škodo v tankem črevesu oziroma na resicah, ki se nahajajo v tankem črevesu.
Kadar bolnik s celiakijo zaužije gluten, le ta poškoduje resice tankega črevesja, ki ob nadaljnjem upoštevanju striktne brezglutenske diete potrebujejo več tednov za popolno obnovitev.
Ob nakupu živil v trgovini moramo natančno prebrati deklaracije in ugotoviti ali so sestavine v živilu brez glutena. Najbolj varni smo ob nakupu tistih živil, ki nosijo s strani društva za celiakijo podeljen prečrtan žitni klas.
V Slovenskem društvu vsako leto opravimo okoli 200 analiz na vsebnost glutena, kar pomeni, da v sodelovanju z nacionalnim laboratorijem analiziramo živila, ki smo jih kupili v trgovini na vsebnost glutena. Seznam analiz je objavljen v biltenih “Celiakija”.
