Kako otroka naučiti pravil brezglutenske diete?

Kako otroka naučiti pravil brezglutenske diete?

Čeprav pri celikiji ne gre za prav zapleteno dieto, poi tem delajo napake tudi odrasli, kaj šele otroci. Kadar jim hrano pripravljajo starši sami, lahko izbiro hrane in postopek njene priprave natančno nadzorujejo, vendar pa sami ne morejo bdeti nad njimi prav vsako minuto, sploh pa ne celo otroštvo. Mnogim se zato poraja vprašanje, kako naj že majhnega otroka naučijo zakonitosti in pravil diete brez glutena. Za odgovore na ta vprašanja smo zaprosili Center za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični, kjer vodijo rehabilitacije kronično bolnih otrok v starosti od 0 do 19 let ter nudijo med drugim tudi program zdrave prehrane. Odgovarja prehranska svetovalka Barbara Zajc Tekavec, CZBO.

PRI KATERIH LETIH JE OTROK SPOSOBEN RAZUMETI DIETO IN PRI KATERIH LETIH TUDI SAM ODLOČATI, KAJ SME IN ČESA NE SME?

Otrok se prva leta uči s posnemanjem, zato je zanj najpomembnejše, da starši in vzgojitelji vzamejo dieto zelo resno in ne popuščajo. Ponudba brezglutenskih izdelkov je v današnjem času precejšnja, zato lahko otroku starejšemu od dveh let ponudimo možnost izbire, npr. med različnimi vrstami brezglutenskega kruha oz. pekovskega peciva, testenin,… Vprašamo ga: “Ali boš jedel bombeto ali štručko?”. Po petem letu starosti ima otrok maj iracionalnih zahtev in običajno sprejema hrano, ki je na krožniku.

KAKO OTROKU DOPOVEDATI, DA TUDI MAJHNI PREKRŠI NISO ZAŽELENI IN KAKO MU POMAGATI RAZUMETI KATERA ŽIVILA SO TISTA, KI SO ZANJ “NEVARNA”? S SLIČICAMI, IGRICAMI, “KLASIČNIM IZOBRAŽEVANJEM”?

Pri izvajanju diete moramo starši, vzgojitelji in zdravstveni delavci upoštevati predvsem doslednost. Otroci že v predšolskem obdobju (od 3 do 6 let) razumejo in vedo, katera hrana je za njih primerna in katera ne. Seveda posledice neprimerne prehrane razumejo šele kasneje v višji stropnji osnovne šole. Zato je pri majhnih otrocih potrebno uporabljati konkretne prikaze, slike, zgodbe in druge materiale, ki mu pomagajo pri razumevanju.
Otroka je potrebno tudi opolnomočiti, kako ravnati v primeru, ko mu nekdo ponudi živila, ki so zanja “nevarna”, in ga naučiti reči: “NE, hvala”. Naloga staršev je seznaniti širšo družino in okolje, v katerem otrok odrašča, o njegovi prehrani ter s tem zmanjšati dostopnost in ponudbo neprimernih živil. Npr. starši otroku razložijo, v katerem predalu, delu hladilnika, zamrzovalne skrinje ali police so shranjena “njegova živila”, dostopna (na mizi) pa naj bodo tista živila, ki so primerna za vse člane družine ali denimo otroke v vrtcu. To sta zelenjava in sadje. Tudi v vrtcu naj ima otrok svoj predal, kjer lako shrani nekaj svojih živil.
Otroka že v predšoske obdobju vključimo v nakpovanje živil in pripravo hrane. Med aktivnostjo mu na neobvezen način razložimo, kako običajna hrana deluje na njegovo prebavo in ostale posledice in hkrati, katera hrana mu ne povzroča zdravstvenih težav. Tako se sam zgodaj nauči pravilnega ravnanja. Otrok s ponavljanjem sprejme strukturo, se pravilno navadi in zna pravilno ravnati. Glede na to, da žitni izdelki, namenjeni celiakašem, le redko vsebujejo dodatek vlaknin, prevčkrat pa dodatek sladkorja, bi morali biti starši pozorni tudi na to, da izbirajo živila z manj dodanega sladkorja. Otrokom s celiakijo okolica vse prevečkrat ponuja sladko hrano. Predvsem zato, da bi odrasli potešili lastno željo, da bi otroke osrečili. Vendar si tudi otrok s celiakijo zasluži zdravo varovalno prehrano. Predlagam, da izdelke, ki vsebujejo gluten, le zamenjate s tistimi, ki so brez glutena. Priboljši naj bodo le občasni. Tudi na ta način bo otrok s celiakijo občutil, da ni dosti drugačen od drugih.