Rakave tvorbe v trebušni votlini
Rakave ali maligne bolezni so pri otrocih redke a najtežje bolezni. Še do nedavnega so bile skoraj neizogibno smrtne in mnogi poučeni so takšnega mnenja še danes. V gospodarsko razvitih deželah in tudi pri nas so rakave bolezni takoj za prometnimi nesrečami najpogostejši vzrok za smrt pri otrocih. Rakave bolezni danes niso več neozdravljive.Napredek v sodobnem zdravljenju rakave bolezni je plod trdega dela mnogih strokovnjakov, ki so združevali in izmenjevali svoje izkušnje.
Pri otrocih se srečamo z različnimi vrstami rakave bolezni. V grobem jih razdelimo na rakave bolezni krvotvornih organov in na čvrste tumorje ali bule. Beseda tumor je latinskega izvora in pomeni bulo ali tvor. Zraste lahko v kateremkoli organu ali organskem sistemu. Takšne bule pogosto vzbrstijo v trebušnih organih: ledvica, bezgavke, jetra, živčnih ganglijih in opornem tkivu.
Otroške rakave bolezni se razlikujejo od raka pri odraslih po zgradbi in mestu nastanka. Za potrditev rakave bolezni moramo narediti številne preiskave ter posege, ki so zahtevne, velikokrat naporne in boleče za otroka. Razen preiskav krvi, seča in telesnih tekočin naredimo še ultrazvočne in rentgenske preiskave ter magnetno rezonanco. Nazadnje še odščipnemo majhen del bule, ki ga specialisti skrbno pregledajo pod mikroskopom. V nejasnih primerih se posvetujejo z drugimi referenčnimi centri za rakave bolezni. Tako se izognemo napakam, saj po potrjeni diagnozi sledi dolgotrajno in zahtevno zdravljenje.
Otroški rak je v celotni skupini rakavih rakavih bolezni redkost, saj ga je le 1%. V Sloveniji zboli za rakom vsako leto na novo 15 – 20 otrok na 100. 000 otrok. Otroške rakave bolezni spremljamo in jih prikazujemo v Registru raka Republike Slovenije. Vzroki rakavih bolezni danes še niso znani. Ne vemo, da zakaj nekega dne nenadoma ena od celic zboli.Spremeni se in se ne ravna več po pravilih, ki veljajo za delitev celice. Začne se hitro in nebrzdano deliti. V kratkem času nastane krdelo novih celic, ki se divje delijo, rastejo in se ne ozirajo na sosednje zdrave celice. Zdrave celice izpodrivajo in motijo njihovo delovanje.Organ, kjer se rakave celice razbohotijo, zboli. Z napredovanjem rakave bolezni zboli celo telo. Vzroki otroške rakave bolezni zanimajo številne strokovnjake, največ zdravnike, kakor tudi starše. Rakave bolezni ne izzovejo nadnaravne sile, ne zemeljsko sevanje, ne vodni tokovi. Zanje niso krivi ne otroci in ne starši. Niso nalezljive in se ne dedujejo. Danes lahko nekatere škodljive dejavnike vzročno povežemo z nastankom rakave bolezni. Sem sodi jonizirajoče ali radioaktivno sevanje, ki nastane ob eksploziji atomske bombe, nesreče v jederskih reaktorjih, rendgenskem sevanju, itd. Človeku škodujejo tudi številne kemične snovi, ki so okrog njega ali pa jih zaužije kot zdravila (zdravila zoper zanositev, moški spolni hormoni). Škodljive so tudi nekatere razvade, največ kajenje (nikotin). Na pojav raka vplivajo tudi notranji dejavniki gostitelja samega.
V trebušni votlini lahko v katerem koli organu zbrstijo bule. Bule so po svojem značaju dobročutne ali benigne in zločeste ali maligne. Zločeste bule hitro rastejo in so zelo krhke. Rakave celice se hitro odkrhajo in se s krvjo ali mezgo zanesejo v druge organe, kjer se vsadijo. Nastanejo metastaze ali zasevki.
Nevroblastom je zločesta bula, ki se razraste v živčnih celicah simpatičnega živčevja. Simpatično živčevje krmili delovanje notranjih organov (pljuča, srce, prebavila, itd). Zbolevajo otroci v zgodnjem otroškem obdobju, v 75% do 5. leta starosti. Razen v trebušni votlini lahko ta bula zbrsti tudi v prsni votlini. Bolezenski znaki so raznoliki in so odvisni od tega, kje bula zraste. Prvi bolezenski znaki se razvijejo pozno, po navadi je takrat bula že precej velika. Otroci so neješči, shujšani, slabokrvni in tožijo za bolečinami v trebuhu. Trebuh je iz dneva v dan večji in v njem kmalu otipljemo veliko grčasto bulo. Zdravljenje in izhod bolezni je odvisen od velikosti, razširjenosti in stopnji zločestnosti bule. V ospredju je operativno zdravljenje, ki ga po potrebi dopolnimo s citostatiki in včasih z obsevanjem.
Wilmsov tumor je zločesta bula, ki zraste v ledvicah. Zbolevajo otroci do 5. leta starosti. Ta zločesta bula je za možganskimi tumorji najpogostejša čvrsta zločesta bula pri otrocih. Običajno zraste v eni ledvici, redkeje v obeh. Včasih sočasno najdemo še razvojne napake v drugih notranjih organih. Bolezenski znaki se pojavijo pozno, šele takrat, ko je bula velika in jo lahko otipljemo. Največkrat jo odkrijejo starši sami.Opazijo, da ima otrok iz dneva v dan večji trebuh in da vedno težje zapira hlače v pasu. Otroci so neješči, nerazpoloženi in se hitro utrudijo. Pogosto imajo bolečine v trebuhu, največkrat po banalnih padcih ali udarcih v ledveni predel. Bolečine nastanejo zaradi krvavitve v bulo, ki je mehka in ima krhke ter ranljive žile, ki hitro pokajo. Sama bula je obdana z nežno ovojnico, ki jo rakave celice prebijejo in rastejo v okolico.Včasih se kot prvi bolezenski znak pojavi krvavi seč. Zdravljenje je kombinirano in daje lepe uspehe. To bulo operativno odstranimo in zdravljenje podpremo s citostatiki in z obsevanjem.Uspehi so tem lepši čimbolj zgodaj smo zločesto bulo odkrili.
Limfomi so vmesna stopnja med levkemijo in čvrstimi zločestimi bulami.Nastanejo v limfatičnem tkivu, kjerkoli v telesu. Limfatično tkivo ima pomembno vlogo v obrambi telesa. V trebušni votlini je limfatično tkivo zelo bogato. Tukaj zbrstijo v bezgavkah, v velikih žilah in v limfatičnem tkivu črevesne stene.Rastejo hitro in se širijo v okolico. Otroci so bledični, neješči, hujšajo in se pogosto prekomerno znojijo. Če bolezni ne zdravimo, se hitro razširi na druge limfatične organe v telesu in tudi na druge notranje organe. V zadnji stopnji je prizadeto celo telo. Zločeste limfome delimo na Hodgkinove in Nehodgkinove limfome.Vzroki limfomov niso znani. Nehodgkinovi so zelo zločesti, hitro rastejo in se širijo v okolico. Včasih jih težko ločimo od levkemije. Hodgkinovi limfomi rastejo počasneje in tudi izhod zdravljenja je boljši. Limfome zdravimo s citostatiki in obsevanjem. Poslužujemo se velikega števila citostatikov, ki jih med seboj kombiniramo. Zdravljenje je za otroka in za zdravnike zahtevno in naporno. Izid zdravljenja je iz leta v leto boljši zaradi novih in učinkovitejših citostatikov.
Opisala sem zločeste bule, ki v trebušni votlini najpogosteje zbrstijo. Redkeje tukaj zrastejo: hepatoblastom, zločeste bule kličnih celic, adenokarcinomi in teratomi.
Rakave bolezni v trebušni votlini so redke bolezni, toda za družino najhujša izkušnja. Starši in otrok se ob podpori hrabro spopadejo z boleznijo, ki se še danes velikokrat konča tragično. Smrt otroka je redek in izjemen dogodek. Nanjo nismo pripravljeni tako kot na smrt starega bolnega človeka. Starši so ob tem hudo prizadeti, skrušeni. Izgubili so najdražje bitje, del sebe.