Slovenski in madžarski mladi celiakaši tokrat v Lendavi
Že pred odhodom 28. julija, nam je sonce sporočalo, da bomo imeli vroče, peklenske dni in, da so bile Terme Lendava za letošnji mednarodni tabor mladih bolnikov s celiakijo, več kot pravilna odločitev. Z lastnim prevozom smo počasi povečevali slovenski del društva, vse od 12.ure naprej. Hitri so bili tudi naši madžarski prijatelji, ki so prispeli z majhnim kombijem, mednarodno druženje se je lahko začelo!
Po prihodu in deljenju sob, smo lačnih želodčkov krenili na kosilo, kjer nas Hotel Sava ni pustil razočaranih. Od brezglutenskih juh, prilog in mesa, pa vse do peciva in sadja je ostalo bore malo, kar je kazalo, kako dobro so se na prihod celiakašov kuharji pripravili. Sledilo je celodnevno kopanje in počivanje,do večerje, ki je ponovno več kot zadovoljila naše zahtevne brbončice. Po ponovnem polnjenju naših trebuščkov, smo krenili na degustacijo vin v grajsko klet, kjer nas je pričakala prijazna gospa z velikim nasmehom. Vedeli smo, da iz grajske kleti žejni ne bomo odšli. Prehitro je prišla noč, ko smo se napotili v apartmajske hišice, eni v posteljo drugi pa na kozarček ali dva.
Četrtek je bil dan aktivnosti. Po zajtrku, je prišla na obisk gospa Majda Jurše, z namenom, da nas, kot vsako leto, nauči nekaj novega. Tokrat je bil na sporedu brezglutenski burek. Že pred delom nas je opomnila, da nam tokrat ne bo lahko. In kako smo delali! Mesenje, dodajanje olja, rezanje čebule, mešanje mesa…to je bilo le nekaj od opravil, ki smo jih opravili. A se je na koncu, kot vedno, splačalo, saj smo bili po delu lačni, sledilo je kosilo. Ko smo si povrnili moči, so sledile učne ure madžarščine v sejni sobi. Igen, nem in najpogostejša beseda tabora – egészségedre – ki pomeni na zdravje. Polni novih idej in zamisli glede sporazumevanja z našimi madžarskimi prijatelji, ki so v istem času imeli ure slovenščine, smo krenili na malico – brezglutenski burek! Bil je odličen. Sledilo je kopanje in večerno druženje ter praznovanje Denise-nega rojstnega dne ob ribiški koči, kjer so nas komarji dodobra popikali. Hja, celiakaška kri je pač slajša!
Petek, kuharski dan! Po zajtrku smo odšli na rafting na Muri, da si ohladimo glave in pripravimo na kuhanje bograča. Odveslali smo do mlina na Muri in nato do naše, za prekmurje značilne malice: zaseka in čebula. Odpeketali smo nazaj proti Hotelu Sava, se preoblekli in se pripravili na kuhanje.
Ponovno smo vzeli nož v roke, nasekljali čebulo, narezali papriko, dodali krompir in meso in mešali vse sestavine v kotlu. No bolje rečeno, mešal je kuhar Peter s svojim celiakaškim pomočnikom Goranom. Željni in lačni, da poskusimo kar smo skuhali smo planili na bograč. Tišina, ki je nastala med večerjo, je bila zadosten dejavnik, ki je pokazal, da smo se pri kuhi izkazali. Sledilo je druženje in bowlanje v centru Tuš v Lendavi, kjer smo sestavili mešane ekipe in tako z madžarskimi prijatelji tekmovali v podiranju kegljev. Večer smo zaključili ob ribiški koči.
Sobota, dan počitka! ”Svobodni” vseh aktivnosti izven term, smo po zajtrku odšli na bazen in pred večerjo ponovili vajo.
Vmes smo imeli tudi nekaj izobraževanja, in sicer o celiakiji, ki je za nas vedno aktualna tema. Predavala nam je gospa Breda Kojc, ki se je prijazno odpovedala honoraju.
Po večerji, smo odšli ponovno v grajsko klet,ki pa se je tokrat spremenila v disko! Plesali, skakali in se veselih obrazov znojili, smo vse tja do 3.ure zjutraj, nakar smo se odpravili v apartmajske hišice in v tišini nadaljevali druženje.
Nedelja, dan, ki je prišel prehitro! Po zajtrku, smo se poslovili od madžarskih sosedov, ki so domov krenili pred nami, nas je pa čakala možnost celodnevnega kopanja.
Več kot odlična organizacija s strani Domna in Metke, je poskrbela, da nam bo mednarodni tabor v Lendavi, ostal še dolgo v lepem spominu. Se vidimo naslednje leto!
Besedilo napisal: Goran Pjević
